Hernija diska oz. hernija medvretenčne ploščice je pogosto boleče patološko stanje hrbtenice, ki spada med specifične vzroke za bolečine v križu. Medvretenčni diski so želatinaste strukture med vretenci hrbtenice, ki so zgrajeni iz mehkega (pulpoznega) jedra in trdega (fibroznega) obroča. Funkcija medvretenčnih diskov je blaženje sil v hrbtenici.
Pri herniji diska pride do vrivanja pulpoznega jedra v razpoke vezivnega obroča, ki nastanejo kot posledica degenerativnih sprememb. Najpogosteje pride do hernije medvretenčne ploščice na nivoju L5S1 in L4L5, manj pogoste so hernije na nivoju L3L4, medtem ko so herniacije v višjih segmentih hrbtenice redkejše. Medvretenčna ploščica se izboči najpogosteje v posterolateralni smeri, kjer je vezivni obroč najšibkejši. Od smeri hernije je odvisno katera živčna korenina je prizadeta.
Vrste hernij medvretenčne ploščice:
- Protruzija diska gre za na MR sliki jasno vidno izbočenje pulpoznega jedra diska v vlakna fibroznega obroča, ne da bi ta počil.
- Ekstruzija diska gre za hernijo pri kateri del pulpoznega jedra prebije fibrozni obroč, vendar je jedro medvretenčne ploščice neprekinjeno.
- Sekvestracija diska gre za hernijo, za katero je značilno, da del medvretenčne ploščice ni več v stiku s pulpoznim jedrom. Govorimo o prostem fragmentu oz. sekvestru
Med simptome diskus hernije v ledvenem delu spadajo bolečine v križu različne intenzitete, ki lahko sevajo navzdol po nogi in zmanjšana mišična moč. Večinoma se večji problemi pojavljajo pri stoječem položaju in ob sedenju. V ležečem položaju se simptomi navadno izboljšajo.
Vzrok nastanka diskus hernije so dlje trajajoče nepravilne drže in lege telesa, npr. sedenje v pisarni, sedenje na kolesu, sedenje med vožnjo itn. Nastanek diskus hernije je redko povezan z enkratno situacijo, pogosto gre za dlje trajajoči proces kombinacije neprimernega življenjskega sloga in slabe mišične funkcije. Tvegani gibi za nastanek diskus hernije so: prepogibanje s telesom naprej, sedenje in tehnično nepravilno dvigovanje uteži.
Bolečine se pojavijo med aktivnostjo, ki je povezana s prepogibanjem naprej ali nazaj, s stranskimi odkloni levo ali desno, ob dvigovanju bremen, ob kihanju in kašljanju.
Jakost bolečine je odvisna od položaja telesa in od lokacije diskus hernije, načeloma pa gre za eno močnejših bolečin ortopedskega izvora.
Bolečino pacient čuti v ledvenem delu, pogosto pa se prenese tudi v zadnjico, dimlje, stegno, golen ali celo do stopala.
Bolečinska in nevrološka simptomatika je prisotna v eni ali v obeh nogah, lahko se pojavi izrazito zmanjšana mišična moč spodnjih okončin, spremenjena občutljivost kože in mravljinčenje. Pri hujših poškodbah diska prihaja tudi do motnje v zadrževanju urina in blata.
Diskus hernijo se pri večino pacientov zdravi konzervativno, saj ima specialna konservativna rehabilitacija z vajami dobro prognozo zdravljenja.
Absolutne indikacije za kirurško zdravljenje so redke, npr. nezmožnost zadrževanja blata in urina ali popolna izguba občutka za dotik v spodnjih okončinah. Kljub jasnim indikacijam za kirurško zdravljenje ostaja odločitev za izvedbo operativnega posega težavna. Izvedba operativnega posega pomeni takojšnje izboljšanje bolečine, ki je pogosto neznosna, zato se številni pacienti odločijo za kirurško zdravljenje.
Konservativno zdravljenje pomeni, da bolečinska simptomatika v jakosti upada počasneje in lahko obsega več mesecev, preden izzveni. V vsakem primeru je 6 mesečno rehabilitacijsko zdravljenje s specialno vadbo nujno za dolgoročno uspešnost in se izvede postoperativno ali pa kot celosten proces konservativnega zdravljenja.
V kolikor ni prisotne spinalne stenoze je konzervativno zdravljenje v večji meri uspešno in hitrejše.