Karpalni kanal – Sindrom zapestnega prehoda

Sindrom zapestnega prehoda ali karpalnega kanala je najpogostejša utesnitvenga nevropatija. Gre za ustesnitev živca medianusa na notranji strani zapestja. Kaže se s spremenjenim občutenjem, odrvenelostjo in mrtvenjem prvih treh prstov na roki, prav tako so prisotne pekoče bolečine v predelu zapestja, ki se lahko širijo navzgor proti komolcu in rami. Ob nastopu težav si radi pomagamo z otresanjem rok, kar rahlo omili simptome. Bolečina se lahko poslabša ponoči in je včasih tako močna, da prekine spanec. 

Poglejmo si kaj se dogaja v zapestju, da pride do težav in poskušali bomo odgovoriti na vprašanja kako pridemo do diagnoze sindroma zapestnega prehoda (SZP) oz. karpalnega kanala kaj storiti, ko so simptomi že prisotni, ali je vedno potreben operativni poseg in kaj lahko storimo, če naše dnevne aktivnosti spadajo med tiste, ki vodijo k razvoju težav.

V zapestju je ogromno majhih koščic, preko njih pa še večje število mišič, tetiv in ligamentov, ki sodelujejo pri preciznem gibanju zapestja in prstov. V zapestju je 8 koščic razvrzščenih v dve vrsti, imenujemo pa jih karpalne kosti. Kosti so oblikovanje tako, da na notranji strani zapestja tvorijo »karpalni kanal«. Gre za ozek prehod s številnimi neodvisno premikajočimi se strukturami. Med njimi je poleg kar devetih tetiv upogibalk, tudi pomemben živec (nervus) medianus. Ta je lociran, ne čisto na sredini zapestja (karpalnega kanala), ampak rahlo proti palčevi strani. Prečno čez zapestje poteka transverzalni karpalni ligament, n.medianus v karpalnem kanalu poteka pod njim. Če primerjamo z živcem ulnarisom, ki oživčuje 5. prst in potuje nad ligamentom izven karpalnega kanala, lahko vidimo, da ob utesnitvni struktur karpalnega kanala ne pride tudi do sočasne utesnitve n.ularisa in tako mezinec ostaja neprizadet.  Mišice, ki jih sindrom zapestnega prehoda prizadane so predvsem mišice palca, zato pri hujših stopnjah SZP oz. karpalnega kanala opazimo vidno atrofijo tenarja – torej skupka mišic palca (4).

Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija, med vsemi predstavlja kar 90%. Pojavi se zaradi povečanega pritiska ali vnetja v predelu karpalnega kanala in s tem prizadene živec, ki poteka skozi. Najbolj pogost vzrok za nastanek je ponavljajoče se gibanje v zapestju, ki vključuje tipkanje, delo s stroji ali pa dlje časa trajajoče statične drže zapestja v upogibu ali iztegu, kot je držanje računalniške miške, avtomobilskega volana itd. K razvoju SZP pripomore tudi genetska predispozicija in pa debelost, povečano delovanje ščitnice ter nekatere avtoimune bolezni, kot je naprimer revmatoidni artritis.

Pri kom se sindrom zapestnega prehoda oz. karpalnega kanala najpogosteje pojavlja?

Sladkorna bolezen prevalenco pojava SZP oz. sindroma karpalnega kanala poviša kar za 80% in je s tem pomemben faktor nastanka. Sindrom karpalnega kanala se večkrat pojavi tudi med nosečnostjo ali v menopavzalnem obdobju, zaradi hormonalnih sprememb ženskega telesa (3). Pri ženskah naj bi se, glede na študije, SZP pojavil kar 3-krat pogosteje kot pri moških.

Sindrom zapestnega prehoda oz. karpalnega kanala ponavadi nastane kot rezultat kombinacije kompresije in trakcije – torej stiska in raztega. Kompresijski del vključuje celoten cikel pri katerem zaradi povečanega tlaka oz. stiska zaviramo krvi dotok, povečamo lokalni edem in ogrožamo znotraj-živčne mikrocirkulacije n.medianusa. S tem postane ogrožena živčna funkcija in pa strukturna celovitost samega živca. Ne funkcionalno okolje pripomore k temu, da se vezivna tkiva okoli vnamejo ter tako izgubijo normalno funkcijo, ki je v prvi vrstni zaščitna in podporna. Vnete tetive, ki potujejo skozi karpalni kanal, lahko stisnejo n.medianus. Drugi problematični del pa je ponavljajoče se vlečenje (trakcija) in pa gibanje zapestja, kar še dodatno pripomore k negativnemu okolju in poškoduje živec.(1)

Sindrom zapestnega prehoda prepoznamo po spremenjenem občutenju, ki ga opišemo z odrvenelostjo in mrtvenjem. Prizadeti so prvi trije celotni prsti in pa polovica četrtega prsta dlani. Bolečina je pekoča in se v začetku pojavlja ponoči, nato pa se bolečinske epizode vse pogosteje pojavljajo v času budnosti. Najbolj se stanje poslabša ob statičnih držah zapestja – ali v upogibu ali v iztegu. Slabšata se občutek za dotik in fina motorika. Tisti, ki občutijo simptome velikokrat razlagajo, da imajo težave pri zapenjanju gumbov in pri pobiranju majhnih stvari s prsti. Zaznamo tudi mišično šibkost palca, kar ob napredovanem stanju opazimo kot vidno mišično atrofijo (3).

Zgoraj opisano zaporednje simptomov je izredno tipično za diagnozo sindroma zapestnega prehoda in se redko pojavlja pri drugih motnjah. Kot najpomembnejši element pri določanju diagnoze sindroma karpalnega kanala je zato klinična prezentacija. Obstajata tudi dva klinična testa, ki pomagata določiti diagnozo in to sta Phalen-ov in pa Tinel-ov test. Pri pozitivnem Tinel-ovem testu z rahlim tapkanjem po prizadetem mestu medianega živca, izzovemo mravljinčenje in zbadanje. Pri pozitivnem Phalen-ovem testu pa z vzdrževanjem 90° upogiba ali iztega zapestja za 30-60 sekund izzovemo simptome SZP – torej bolečino, zbadanje, mravljinčenje itd. Za  določanje stopnje okvare uporabljamo metodo EMG (elektromiografija) s katero merimo hitrost prevajanja po živcih (4).

Ena izmed motenj, ki bi jo lahko zamenjali za diagnozo SZP je cervikalna radikulopatija – to pomeni stisnjenje živčnih korenin v vratnem predelu, ki se prav tako kaže s senzoričnimi in motoričnimi izpadi, ki sevajo v roko. Kvaliteten klinični pregled pri strokovnjaku in pa EMG ter slikovna diagnostika vratne hrbtenice, so tako pomembni faktorji pri diferenciaciji, ko sumimo, da bi lahko bil vzrok kje drugje. V ozzir je potrebno vzeti tudi potencialen osteoartritis, kateri lahko povzroča podobne bolečinske simptome, vendar nevrološki znaki tam ponavadi niso prisotni (3).

Imate diagnozo sindroma zapestnega prehoda, kaj pa sedaj? Kakšne so vaše možnosti zdravljenja?

Seveda je odvisno od stopnje okvare, težav posameznika in pa osebnih želja. Svetuje se, da se blago do zmerno stopnjo sindroma karpalnega kanala zdravi ne-operativno, od zmerne do hude stopnje pa operativno. V vsakem primeru vam mora fizioterapevt, ki vas spremlja, dobro razložiti vaše stanje in potek rehabilitacije. Ponavadi je diagnoza SZP dolgotrajna in boste za zdravljenje karpalnega kanala potrebovali kar nekaj vztrajnosti. Pomembno je, da to veste, da ne pride do zmede, zakaj po enem tednu stanje že ni odpravljeno. Glede zdravljenja se pogovarjamo o mesecih in ne tednih.

Sindrom zapestnega prehoda je nadležno in dolgotrajno stanje, ki potrebuje resen pristop in obravnavo. V kliniki Medicofit se trudimo, da se individualno poglobimo v vaš primer in vam glede na vaše stanje tudi primerno svetujemo. 

V primeru SZP včasih odlašanje z operativnim posegom ne prinese nič dobrega, ni pa to seveda pravilo in nujnost. Vse je odvisno od vašega specifičnega stanja in simptomov, ki jih imate. 

Veliko lahko naredimo s prilagoditvijo življenjskega sloga in delovnega okolja. Mi pa vam pri tem pomagamo z nasveti, strokovno obravnavo, sodobnimi aparaturami, ki proces celjenja podprejo in ustreznim izborom vaj.

Ly-Pen D, Andréu JL, de Blas G, Sánchez-Olaso A, Millán I., 2005. Surgical decompression versus local steroid injection in carpal tunnel syndrome: a one-year, prospective, randomized, open, controlled clinical trial. Arthritis Rheum. 52(2):612-9.

Muller M, Tsui D, Schnurr R, Biddulph-Deisroth L, Hard J, MacDermid JC, 2004. Effectiveness of hand therapy interventions in primary management of carpal tunnel syndrome: a systematic review. J Hand Ther. 17(2):210-28.  

Padua L, Coraci D, Erra C, Pazzaglia C, Paolasso I, Loreti C, Caliandro P, Hobson-Webb LD, 2016. Carpal tunnel syndrome: clinical features, diagnosis, and management. Lancet Neurol. 15(12):1273-1284. 

Sevy JO, Varacallo M. Carpal Tunnel Syndrome. [Updated 2022 Feb 12]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK448179/ [2.5.2022].

Nihče si takoj ne želi »pod nož«, vendar v nekaterih primerih dolgotrajna konzervativna obravnava, brez izboljšanja, ne prinese nič dobrega in lahko še poslabša izid zdravljenja. 

Pomembno je, da se vaše stanje oceni individualno in edino tako se lahko primerno svetuje. Indikacije za operativni poseg so naprimer huda izguba mišične mase, senzorični in motorični deficiti ter hude bolečine, ki ne pojenjajo. V takih primerih se običajno ne svetuje injiciranja kortikosteroidov, ampak se takoj predlaga kirurški poseg, kjer naredijo dekompresijo in s tem sprostijo živec. 

Operativni poseg se lahko izvede klasično, z narejenim vzdolžnim rezom preko zapestja ali pa endoskopsko, kar pomeni z uvajanjem posebnega inštrumenta, preko katerega izvedejo sprostitev znotraj karpalnega kanala (3). 

Tudi po operativnem posegu boste potrebovali rehabilitacijo. V kliniki Medicofit v začetku izvajamo protibolečinsko terapijo in terapijo brazgotine – z ultrazvokom ter masažnimi in manualnimi tehnikami. Nadaljujemo pa s senzorično reedukacijo ter kinezioterapijo, kjer z različnimi vajami izboljšujemo gibljivost in pridobivanje mišične moči. Pomembno nam je, da roka čim hitreje postane funkcionalna in jo tako lahko vključite v vse dnevne aktivnosti.