Imate bolečine na zunanji strani komolca? Se bolečine povečajo med izvajanjem aktivnosti? Ste si že bili primorani prilagoditi vsakodnevne aktivnosti zaradi bolečin?
Teniški komolec je bolezensko stanje, ki se kaže z bolečino tipično tik pod komolcem na zunanjem delu. Gre za preobremenitev mišic iztegovalk in je pogosto mišično-skeletno obolenje med odraslo populacijo med 30 in 50 leti.
Prizadene približno 1 – 3 % odrasle splošne populacije, brez razlik glede na spol. Bolj so podvrženi posamezniki, ki kadijo, opravljajo veliko ročnega dela z uporabo iztegovanja zapestja bodisi v svojem poklicu, domačih opravilih, hobijih ali v športu.
Ali ste vedeli, da se stanje zelo redko pojavi na obeh rokah? Običajno se simptomi pojavijo na dominantni roki in v 20% vztrajajo več kot eno leto.
Faktorji ki botrujejo nastanku teniškega komolca so:
- rokovanje s težkimi predmeti,
- repetativni gibi več kot 2 uri na dan,
- preobremenjenost,
- napake v trenažnem procesu športnika,
- napačna tehnika izvajanja gibov,
- staranje,
- slaba cirkulacija,
- mišični deficiti in
- disbalansi.
Pomembno je upoštevanje tudi psiholoških faktorjev kot je naprimer nepozornost in s tem nenadzorovano gibanje ali preveč intenzivno stiskanje pesti npr. orodja v dlani.
Teniški komolec nastane tudi kot posledica kompenzatornih mehanizmov zaradi slabše gibljivosti sosednjih sklepov (zapestje, rama, hrbtenica).
Celostno zdravljenje teniškega komolca v kliniki Medicofit se začne z diagnostičnim pregledom, akutno fizioterapijo in nadaljuje v postakutno kineziologija in postkineziološki program.
Kako vas vodimo od teniškega komolca do svobodnega gibanja brez bolečin in vašemu komolcu povrnemo polno moč in gibljivost vam razkrivamo v nadaljevanju.
Nadlahtnica je dolga kost nadlahti roke (lat. Humerus). Na zgornji strani tvori ramenski sklep in na spodnji strani pa skupaj z dvemi kostmi podlahti, koželjnice in podlahtnice tvori komolčni sklep.
Pomembno je omeniti epikondila nadlahtnice. To sta dobro tipni dve grči na notranji/medialni in zunanji/lateralni strani spodnjega dela nadlahtnice. Na zunanji epikondil se pripenjajo mišice, ki zapestje in prste iztegujejo, na notranjega pa tiste, ki zapestje in prste upogibajo.
Komolčni sklep je tečajast sklep, ki omogoča gibanje v smeri upogiba in iztega. Obračanje podlahti, ob kateri dlan enkrat zasukamo tako, da je obrnjena proti stropu (gib supinacija) in drugič proti tlom (gib pronacija), pa omogoča sklep med koželjnico in podlahtnico, kateri prav tako med seboj tvorita sklep v bližini komolca (radioulnarni sklep).
Komolčni sklep je stabilen sklep saj je tudi v primeru poškodbe bolj nagnjen k togosti, kot nestabilnosti v primerjavi npr. s sosednjim ramenskim sklepom, ki ima zaradi velike prostosti gibanja tudi precej večjo nestabilnost.
Kostni sistem komolčnega sklepa obdaja precej kompleksen sistem ligamentov, to pa zato, ker so posamezni ligamenti usmerjeni v različnih smereh, napetost vlaken pa se spreminja glede na položaj sklepa, kar pomeni, da so določena vlakna vedno napeta ne glede na položaj.
Preko komolčnega sklepa teče veliko število mišic, ki sodelujejo pri upogibanju in iztezanju komolčnega sklepa, rotiranju podlahti ali pa gibanju zapestja.
Pomembno je omeniti da preko komolca potekata tudi živca radialis in ulnaris, katerih patologijo moramo vzeti v obzir pri določanju morebitne diferencialne diagnoze.
Lateralni epikondilitis je pogosto uporabljeno ime za teniški komolec in nakazuje, da gre za prisotno vnetje tetiv epikondila. Vsi medicinski izrazi, ki se končujejo na –itis, opredeljujejo vnetni proces.
Sodobna literatura v zvezi s teniškim komolcem se bolj nagiba k uporabi izraza epikondialgija, ker pri omenjenih vnetje sploh NI nujno vedno prisotno. Naj bi šlo za degenerativni proces, ki ga sicer v začetku lahko sproži vnetje.
Običajno pa vnetje ni glavni razlog za razvoj patologije, če pa je prisotno je le v začetnih fazah razvoja obolenja.
Patofiziologija epikondialgije je multidimenzionalna, kar pomeni, da se kaže s spremembami v celicah tetiv in njihovi zgradbi, s spremembami v obdelavi bolečinskih signalov ter okvare tako senzorične kot motorične funkcije.
To pomeni, da zaradi prekomernega obremenjevanja pride do degenerativnih sprememb v samem tkivu – spremeni se celularna aktivnost, pride do deorganizacije kolagenskih niti, prihaja do ponavljajočih se mikroskopskih poškodb s tem pa neustrezne motorične funkcije kar vodi do nastanka adhezij, slabše prekrvavitve, počasnejšega obnavljanja ter manjše elastičnosti tkiva.
Kot že omenjeno se lahko pojavi tako na zunanji kot notranji strani komolca (golf komolec), s tem da je zunanja epikondialgija bolj pogosta.
Celostno zdravljenje teniškega komolca v kliniki Medicofit se prične z diagnostičnim pregledom, ki je osnova za pripravo programa celostnega zdravljenja.
Na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi akutno fizioterapevtsko zdravljenje, kjer se strokovnjaki fizioterapije osredotočajo na kontrolo simptomov – zmanjšanja bolečine, zmanjšanja vnetja in otekline, povečanja gibljivosti in mišične moči.
Po uspešno opravljenem akutnem zdravljenju vas prevzamejo strokovnjaki kineziologije, ki vas s specialno kineziološko vadbo vodijo do odlične telesne pripravljenosti.
V kliniki Medicofit smo pripravili postkineziološki program, katerega se udeležijo pacienti po zdravljenju teniškega komolca.
Diagnostika
Za postavljanje diagnoze sta ključnega pomena klinična prezentacija in anamneza, kakor tudi diagnostično slikanje. Študije kažejo, da imajo patološke slike v 90 % tisti, ki imajo izražene simptome, v 50% pa tisti ki so sicer asimptomatski – torej imajo patološki izvid ampak nimajo nobenih težav.
Klinično se teniški komolec kaže z izrazito bolečino, ki je občasno prisotna tudi ponoči. Na prvem kliničnem pregledu bo fizioterapevt za potrebe diagnostike poskušal reproducirati bolečino s tipanjem prizadetega področja, z izvajanjem iztega zapestja proti uporu ter s stiskom predmeta v dlani.
Pri diagnozi teniškega komolca je najbolj občutljiv del tik pod lateralnim epikondilom, torej na zunanji strani malo pod komolcem, kjer je narastišče mišic iztegovalk.
Fizioterapevt diagnostik bo pregledal celotno kinetično verigo ter ocenil sosednje sklepe glede na gibljivost in mišično aktivnost.
Zdravljenje teniškega komolca je dolgotrajno in kompleksno, zato je za dober management potrebna kvalitetna evalvacija funkcionalnih aktivnosti, tako v motoričnem kot v senzoričnem oziru. V primeru športnika je nujno oceniti stanje v športno specifičnih aktivnostih.
Če po 8-12 tednih redne in dosledne terapije ni bistvenega izboljšanja svetujemo diagnostično slikanje (ultrazvok ali MRI) za potrditev diagnoze oz. raziskavo diferencialne diagnoze ter spremembo načrta zdravljenja.
Možno je, da gre za rupturo tetive, poškodbo ligamentov, živcev, možna je kostno-hrustančna patologija itd. Če se na slikanju potrdi epikondialgija je potrebna resna modifikacija delovnih ali športnih aktivnosti.
Potrebno se je pogovoriti o dodatni farmakoterapiji, nadaljevati z vadbo ter pridobiti specialistično/krirurško napotnico.
Fizioterapija
Potek zdravljenja vedno prilagodimo glede na individualne karakteristike pacienta in njegovega bolezenskega stanja.
Pri tistih, ki imajo majhno tveganje za poslabšanje stanja izvedeno protivnetno in protibolečinsko terapijo ter nato poskusimo s pristopom »wait and see«. V slovenščini bi to prevedli kot »počakajmo in bomo videli«. Telo ima sposobnosti samozdravljenja in včasih preprosto potrebuje le počitek in čas. Posameznikom svetujemo, da zmanjšajo oz. omejijo aktivnosti, ki povzročajo bolečino, si glede na lastne potrebe dozirajo protibolečinsko terapijo v obliki protibolečinskih tablet ter aplicirajo tople oz. hladne obkladke. Po 6 – 12 tednih je nujno potrebna ponovna ocena stanja.
Če se stanje ni bistveno izboljšalo poskusimo z multimodalno fizioterapijo, katero že v začetku uporabimo pri vseh tistih, ki imajo srednje visoko ali visoko tveganje za slabšo prognozo. V tej skupini je večina pacientov. Mednje spadajo namreč vsi tisti, ki dnevno rokujejo s težjimi bremeni ali imajo veliko ponavljajočih se gibov z rokami, ki jim povzročajo nelagodje.
S postopki fizioterapije začnemo tudi pri vseh tistih, ki imajo še kakšno pridruženo patološko stanje v predelu komolca ali sosednjih sklepov ali imajo pomembne nevro-mišične okvare.
Izvajamo manualno terapijo na področju komolca, kjer z različnimi tehnikami poskušamo pomagati s facilitacijo pravilnega drsenja tkiv. Izvajamo terapijo prožilnih točk za zmanjšanje mišične napetosti v mišicah iztegovalkah zapestja in sklepno mobilizacijo povečanje gibljivosti v komolcu.
Izvajamo instrumentalno terapijo, kjer s pomočjo najsodobnejših naprav izboljšamo prekrvavitev v tkivu, pospešimo celični metabolizem, podremo v globlja tkiva in sprožimo celjenje ter zmanjšamo bolečino. Strokovnjaki fizioterapije pri svojem delu uporabljajo:
- TECAR WINTECARE terapijo,
- VISOKOENERGIJSKI SUMMUS laser,
- GLOBINSKE UDARNE VALOVE,
- Diamagnetoterapijo PERISO,
- 6D Action Vacum,
- VISOKOTONSKO elektrostimulacijo HiTOP.
V kombinaciji z manualno in instrumentalno terapijo se izvaja specialna fizioterapevtska vadba, kjer se vzpostavi pravilna obremenilna sposobnost komolca (sposobnost prenašanja obremenitev), vzpostavitev pravilnega sorazmerja v delovanju iztegovalk in upogibalk zapestja ter ramenskega sklepa.
Fizioterapevtska obravnava vključuje nasvete ergonomske oz. športno-specifične narave. Po potrebi svetujemo protibolečinska zdravila, hlajenje/gretje prizadetega področja. 5Uporabljamo tudi različne tehnike kineziotapinga in priporočimo opornice, ki pomagajo pri kontroli položaja zapestja.
Kineziologija
Po uspešno zaključeni akutni fizioterapiji vas prevzamejo strokovnjaki kineziologije, ki vas vodijo do odlične telesne pripravljenosti.
Specialen kineziološki program vključuje vadbo za krepitev iztegovalk in upogibalk zapestja in vzpostavitev ustrezne moči ramenskega obroča. Prav tako izvajajo vadbo za povečanje gibljivosti in izboljšanja propriocepcije (zaznave v prostoru).
Kot izredno pomemben del pa načrtujemo kinezioterapijo, kjer s progresivnim modelom vadbe za mišično moč, učenjem motorične kontrole in izvajanjem vaj za pridobivanje moči celotnega zgornjega uda, skušamo odpraviti morebitno šibkost oz. mišično neravnovesje.
Pri športnikih, še posebej tistih, ki rokujejo z loparji, ne pozabimo na pliometrično vadbo saj želimo izboljšati toleranco na elastično obremenitev med eksplozivno mišično kontrakcijo.
Med vadbo toleriramo stopnjo bolečine do 3/10, ki pa ne sme vztrajati tudi naslednje jutro.
Pred zaključkom zdravljenja se opravi aplikacija TESTNE BATERIJE ZA KOMOLEC, kjer strokovnjak kineziologije oceni gibalno učinkovitost vašega komolca in pripravljenost na vsakodnevne obremenitve.
Postkineziološki program
V kliniki Medicofit smo pripravili postkineziološki program za paciente po zdravljenju teniškega komolca, z namenom preprečevanja ponovnega pojava starih bolečin in pojava novih poškodb.
Izvaja se krepitvena vadba za komolec in celotno telo ter vas aktivno pripravlja na vsakodnevne in nepredvidljive obremenitve.
Ker verjamemo v celostno zdravljenje vas vodimo od teniškega komolca do svobodnega gibanja brez bolečin in vašemu komolcu povrnemo polno moč, gibalno funkcijo in odpornost!
Vsak rehabilitacijski proces terapevte pri odločanju o določenih postopkih in paciente pri sodelovanju vodijo štiri vodila. Kakšne so prednosti izbrane terapije, kakšna so tveganja, kakšne so alternative in če obstajajo ter kakšne so posledice, če ne storimo ničesar. Pri sanaciji teniškega komolca ni recepta, ki bi ustrezal vsem pacientom.
Potrebno je načrtovanje, preverjanje ter sprotno prilagajanje glede na odziv vsakega posameznika na izbrano terapijo, ter njegov trenutni življenjski slog. V procesu rehabilitacije komolca in na splošno rehabilitacije je bistveno sodelovanje pacienta.
Važno je, da si prilagodite delovno okolje po najboljših močeh. To pomeni, da poskušate minimalizirati aktivnosti, ki sprožijo bolečino. Z različnimi ergonomskimi pripomočki poskusite zagotoviti zapestju čim bolj nevtralen položaj, ter dovolj počitka in časa za regeneracijo (1).
Ohranjajte stopnjo gibanja na najvišjem nivoju, kjer je to mogoče in ob tem ne presezite bolečine 3/10.
Imejte v mislih, da je proces lahko dolgotrajen, kot prvo pa – poiščite si strokovno pomoč.
Coombes BK, Bisset L, Vicenzino B. Management of Lateral Elbow Tendinopathy: One Size Does Not Fit All., 2015. J Orthop Sports Phys Ther. 45(11):938-49.
Physiopedia. Lateral Epicondylitis. Avaliable at: https://www.physio-pedia.com/Lateral_Epicondylitis#cite_ref-:4_6-1 [10.4.2022]
Reece, C.L. & Susmarski, A., 2022. Medial Epicondylitis. Avaliable at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK557869/ [10.4.2022]
Walz, D.M., Newman, J.S., Konin, G.P. & Ross, G., 2010. Epicondylitis: Pathogenesis, Imaging, and Treatment, RadioGraphics, 30(1): 167 – 184. Level of Evidence: 2C
