Poškodba meniskusa: kdaj fizioterapija in kdaj kirurg?

Poškodba meniskusa je pogosta poškodba kolenskega sklepa, pri kateri pride do raztrganine meniskusa – polmesečaste hrustančne strukture med stegnenico in golenico, ki deluje kot blažilec obremenitev in stabilizator kolena. Poškodba običajno nastane pri zasuku ali rotaciji kolena ter povzroči bolečino, oteklino, omejeno gibljivost in občutek zatikanja v kolenu.

Prva izbira zdravljenja za vse vrste poškodb meniskusa je specializirana fizioterapija. Predstavlja prioriteto pred izvedbo kirurškega zdravljenja za približno 80% vseh poškodb meniskusov, saj omogoča visoko uspešnost okrevanja po poškodbi meniskusa.

Ali ste vedeli, da je poškodba meniskusov vodilni razlog za artroskopske operacije kolenskih sklepov? V ZDA vsako leto opravijo več kot 400.000 operacij meniskusov. Poškodbe meniskusov so lahko asimptomatske, torej neboleče, ampak vseeno nevarne, v kolikor niso zdravljene pravilno.

Rehabilitacija poškodb meniskusa je kompleksna in zahteva natančno načrtovanje ter izvedbo. Dolgotrajno mirovanje in počitek sta kontraindicirana, saj prispevata k nastanku gibalnih omejitev. Potrebna je zgodnja rehabilitacija, ki vključuje ohranjanje mobilnosti in moči kolenskega sklepa.

Naročite se na rehabilitacijo poškodbe meniskusa

Meniskus ima kompleksno anatomijo narastišč, ki so pogosto vzrok za različne načine poškodb meniskusa. Pri branju magnetno-resonančnih izvidov boste pogosto srečali izraz lezija – pomeni poškodba in izraz fisura – pomeni razpoka, v zvezi z meniskusi pa tudi rog – pomeni zgolj del meniskusa. Anteriorni rog pomeni sprednji del meniskusa. Posteriorni rog pomeni zadnji del meniskusa.

Medialni in lateralni meniskus sta znotraj kolena povezana s transverzalnim ligamentom. Neposredno na oba meniskusa se pripenjata tudi mišica semimembranosus (mišica zadnje lože) in mišica kvadriceps femoris (sprednja stegenska mišica).

Medialni meniskus

Medialni meniskus je dolg približno 4,4 cm, širok 3,5 cm in pokriva 50-60% površine medialnega platoja golenice, sprednji rog meniskusa (sprednji del) se narašča na sprednji predel golenice.

Medialni meniskus je najdebelejši na posteriornem rogu (zadnji del) in postane tanjši proti sprednjemu rogu. Posteriorni rog meniskusa je najbolj obremenjen med globoko fleksijo (upogibom) kolena. Pri maksimalni fleksiji kolena opazimo, da posteriorni rog meniskusa lahko drsi preko roba platoja tibije – tam se pojavi velika obremenitev, zato je tudi v akutni postoperativni fazi meniskusa globoka fleksija kolena prepovedana.

Medialni meniskus ima skupno tri točke narastišča, medtem ko ima lateralni meniskus ima le dve točki narastišča Medialni meniskus se narašča na sprednji del golenice, na sklepno kapsulo in medialno kolateralno vez (MCL) ter je generalno manj pomičen in bolj fiksen od lateralnega meniskusa.

Ali ste vedeli, da ima narastišče medialnega meniskusa vsaj 5 različnih anatomskih variacij sprednjega roga in vsaj 4 različne anatomske variacije zadnje roga? To pomeni, da so naši meniskusi genetsko zelo različni, česar se v kliniki Medicofit zavedamo, zato zdravljenje vsakega meniskusa individualno prilagajamo glede na posameznika.

Lateralni meniskus

Lateralni meniskus je dolg približno 3,6 cm in širok 2,9 cm vendar pokriva veliko večjo površino platoja golenice kot medialni meniskus in sicer do 68%. Lateralni meniskus je bolj mobilen od medialnega meniskusa in poškodovan bolj redko, ima le 2 točki narastišča, kar mu omogoča večjo pomičnost.

Anteriorna (sprednja narastišča) lateralnega meniskusa sta bližje skupaj kot pri medialnem meniskusu, na sprednji strani se lateralni meniskus narašča na sprednjo križno vez (ACL). Kostna narastišča sprednjega in zadnjega roga meniskusa sta preko ligamentov povezana z mišico popliteus, ki omogoča lateralno stabilnost lateralnega meniskusa. V posteriornem rogu, zadnjem delu se lateralni meniskus preko Wrisbergovega ligamenta narašča na zadnjo križno vez (PCL).

Lateralni meniskus je manj čvrsto pritrjen na lateralni del kolena kot je medialni meniskus na medialen del kolena, kar je vzrok večjemu številu poškodb medialnega meniskusa. Lateralni meniskus se lahko med gibanjem premika tudi do 11 mm.

Ali ste vedeli, da ima tudi lateralni meniskus številne anatomske variacije narastišč ter, da je pri nekaterih kostno narastišče posteriornega (zadnjega) roga meniskusa povsem odsotno in je vsa posteriorna stabilnost zagotovljena le s strani Wrisbergovega ligamenta?

Meniskus je v prvi vrsti ojačevalec kolenskega sklepa, lahko mu rečemo tudi blažilec mehanskih sil, ki delujejo na koleno. Meniskus prenaša več kot 50 % celotne obremenitve kolena in je pomemben vir zaščite hrustančnih ploskev. Ko meniskusi odpovejo se odprejo vrata poškodbam hrustančnih ploskev. Pospešena obraba hrustančnih površin kolena pogosto nastane za poškodbami meniskusov v kombinaciji z neustrezno mišično statiko ali neustrezno izvedeno rehabilitacijo.

Medialni in lateralni meniskus kolenskemu sklepu omogočata večjo kompresijsko odpornost preko mehanizma distribucije znotrajsklepne obremenitve na večjo površino. Meniskus izravna oz. uskladi končne dele stegnenice in golenice, tako da se sila prenaša skozi večjo površino. Pomembno je razumeti, da je meniskus predvsem naravnan na blaženje vertikalnih obremenitev, medtem, ko so večje rotacijske, valgusne in varusne obremenitve nevarne za razvoj poškodb.

Ali ste vedeli, da je meniskus tudi stabilizator kolena? Meniskus je posredno pomemben stabilizator kolenskega sklepa, saj z razporeditvijo vertikalnih obremenitev na večjo bruto površino vzpostavlja bolj stabilno pozicijo kolena med gibanjem.

Meniskus je tudi pomemben regulator sinovialne tekočine kolenskega sklepa. Sinovialna tekočina je glavno mazilo sklepov, meniskusi sinovialno tekočino v kolenu razporejajo sorazmerno s področji obremenjevanja.

Meniskus se najpogosteje poškoduje pri športnikih. Med športe, ki predstavljajo večje tveganje za poškodbo meniskusa sodijo nogomet, košarka, rokomet in tudi borilni športi ter smučanje. V večini primerov se meniskus poškoduje pri padcih na koleno ali ob udarcu v koleno. Značilno za poškodbe meniskusa je, da imajo dva mehanizma poškodbe.

Meniskus se lahko poškoduje postopoma zaradi dolgotrajnih preobremenitev, takrat gre za degenerativni izvor poškodbe meniskusa. Meniskus se lahko poškoduje tudi travmatsko, takrat gre lahko za kontaktno ali ne kontaktno poškodbo. Mehanizem poškodbe meniskusa je običajno močna rotacija kolena ob fiksnem stopalu.

Za travmatsko poškodbo meniskusa je značilna huda bolečina, vendar ne gre nujno za rupturo oz. raztrganino. Pogosto pa je, da travmatska poškodba meniskusa povzroči nezmožnost obremenjevanja noge in otekanje kolena.

Pogosto je slišen tudi pok ter občutek, da se je nekaj ”odtrgalo”, v tem primeru gre verjetno za obsežnejšo poškodbo npr. rupturo meniskusa. Za športne poškodbe meniskusa pa je tudi značilno, da športniki z višjim bolečinskim pragom situacijsko lahko tudi nadaljujejo športno aktivnost.

Degenerativna poškodba meniskusa nastane, ker meniskus zaradi obrabe izgubi odpornost in postane postopoma tanjši, kar rezultatira nato v manjših natrganinah oz. razpokah. Pri degenerativnih poškodbah meniskusa lahko pogosto nastane prosti fragment meniskusa (prosto telo), ki se odcepi od glavne strukture in samostojno ”plava” v sklepu.

Meniskus se zaradi svoje kompleksne zgradbe lahko poškoduje na številne različne načine. Lahko se npr. zgolj stisne, lahko se natrga na obrobju v rdeči coni (cona kjer je prekrvavljen in se celi), lahko se pretrga na polovico, lahko pride do prostega telesa dela meniskusa, rob meniskusa se lahko zgolj ”zaviha”, za medialni meniskus je značilna ”bucket handle” ruptura, ko se meniskus zaradi daljše longitudinalne raztrganine razdeli v dva dela vmes pa se ustvari prazen prostor v obliki črke c. Poznamo vsaj 6 različnih osnovnih poškodb meniskusa in v nadaljevanju vsaj 12 dobro znanih podvariacij.

Kateri meniskus se pogosteje poškoduje?

Medialni meniskus se do 6-krat pogosteje poškoduje kot lateralni meniskus. Do razlike pride predvsem zaradi specifične anatomske zgradbe narastič, ki je opisana na začetku članka. Medialni meniskus je močneje pričvrščen v kolenski sklep, ima 3 točke narastišča in nižjo stopnjo mobilnosti kot lateralni meniskus.

Medialni meniskus se narašča na MCL (medialni kolateralni ligament), ki je pogosto poškodovan ligament kolena pri športnikih. Lateralni meniskus je bolj pomičen kot medialni meniskus, zato se poškoduje manj pogosto, je pa značilno, da so poškodbe lateralnega meniskusa bolj kompleksne in se pogosteje zdravijo operativno. Lateralni meniskus se pogosto poškoduje kadar pride do močnejše travmatske poškodbe sprednje križne vezi.

Raztrganje meniskusa ne povzroči vedno simptomov ali težav. V nekaterih primerih se lahko pojavijo huda bolečina in občutek pokanja v kolenu že takoj ob poškodbi. Pri drugih pa se oteklina v kolenskem sklepu lahko razvije šele po nekaj urah.

Ključen simptom poškodbe meniskusa je bolečina v kolenu, ki se pojavi takoj ob poškodbi. Prisoten je lahko občutek zatikanja kolena in oteklina sklepa (ob poškodbi pride do vnetja).

Lahko se pojavi tudi občutek šibkosti v nogi in občutek, da koleno »popušča«. To se zgodi zaradi dislociranega ali raztrganega tkiva meniskusa ter otekline v kolenu, kar vpliva na stegenske mišice, ki podpirajo delovanje kolena.

Bolečina se običajno čuti nad mestom poškodbe meniskusa pri obremenitvi prizadetega kolena in/ali pri obračanju ter upogibanju kolena, na primer med vstopanjem in izstopanjem iz avtomobila. Hoja po stopnicah je lahko še posebej boleča in lahko povzroči povečanje otekline v kolenu.

Naročite se na rehabilitacijo poškodbe meniskusa

Nujne indikacije za operativni poseg meniskusa so redke, kadar gre za mehanske simptome v obliki zatikanja kolena in bolečega preskakovanja kolena, je indicirano kirurško zdravljenje. Kadar gre za obsežnejšo raztrganino, je indicirano kirurško zdravljenje v obliki šivanja. Zgolj bolečina ni indikacija za kirurško zdravljenje meniskusa, kot tudi  nista manjša poškodba ali degenerativna sprememba meniskusa.

Operacija meniskusa se lahko izvede v obliki parcialne meniscektomije – parcialna meniscektomija je delna odstranitev poškodovanega dela meniskusa – ali v obliki šivanja meniskusa, v kolikor gre za večjo poškodbo oz. rupturo, pogosto pri ”bucket handle” tipu poškodbe meniskusa. Rehabilitacija po šivanju meniskusa je bolj kompleksna in ima daljšo akutno fazo z daljšo fazo obveznega ne obremenjevanja kolena.

Študije med leti 2012 – 2020 ugotavljajo, da pri meniscektomiji  v primerjavi s konservativnim zdravljenjem v obliki fizioterapije in kineziologije ni obsežnejših razlik v funkciji sklepa po 3 – 5 letih od nastanka poškodbe oz. simptomov. Konservativno zdravljenje meniskusa ima dolgoročno pogosto boljše učinke za pacienta saj izboljša njegovo funkcijo in zmanjša verjetnost za progresijo poškodbe meniskusa.

Pri poškodbah kolena je izredno pomembna vloga stegenskih mišic, saj njihova moč in dinamična stabilizacijska vloga vplivata na obremenitev meniskusa ter stabilnost sklepa.

Odstranitev meniskusa pomeni, da imamo na mestu odstranitve tveganje za artrozo kolena in pospešeno obrabo hrustanca. Vsekakor je pri manjši poškodbi meniskusa prva metoda zdravljenja vedno fizioterapija s spremljajočo kineziološko vadbo.

Kirurško zdravljenje manjših lezij in poškodb meniskusa se svetuje šele, ko vsaj 3 mesečno strukturirano zdravljenje v obliki fizioterapije in kineziologije ni bistveno izboljšalo bolečinske simptomatike oz. otekanja kolena.

V kliniki Medicofit verjamemo v celostno individualno rehabilitacijo poškodbe meniskusa, zato za vsakega pacienta pripravimo individualen program zdravljenja.

Zdravljenje v naši kliniki poteka v štirih fazah, ki so tesno povezane: diagnostični pregled, akutna fizioterapija, postakutna kineziologija in preventivna kinezioterapija.

Diagnostična terapija

V kliniki Medicofit opravimo celotno diagnostiko poškodovanega meniskusa in najprej prepoznamo simptome ter mehanske lastnosti vašega meniskusa. Metode zdravljenja s fizioterapijo in kineziologijo so zelo odvisne od tipa vaše poškodbe.

Pregled se prične s temeljitim pogovorom, kjer pacient deli informacije o zgodovini bolezni, času pojave bolečin v kolenu, njihovi trajanju, dejavnikih, ki vplivajo na poslabšanje, in drugih pomembnih podatkih, ki pomagajo razumeti njegovo trenutno stanje.

Sledi natančen telesni pregled, ki vključuje inspekcijo in palpacijo kolena. Med pregledom se oceni morebitna oteklina, vnetje, občutljivost na dotik, barva kože in temperatura tkiva.

Meritve gibljivosti in mišične moči: Izvedejo se meritve gibljivosti in artrokinematike sklepa ter ocena mišične moči. To pomaga razumeti mišično moč, vzdržljivost in delovanje mišic.

Biomehanika hoje in obremenilna kapaciteta: Izvede se ocena obremenilne kapacitete kolena in biomehanike hoje, kar lahko razkrije morebitna odstopanja od običajnih vzorcev.

Funkcionalni testi: S specifičnim testom lahko ocenimo stanje vašega meniskusa – McMurray test (za preverjanje morebitne poškodbe meniskusa).

V nekaterih primerih se lahko priporoči izvedba diagnostičnega slikanja, kot je magnetna resonanca, ki pokaže natančno lokacijo in vrsto poškodbe meniskusa. To je pomembno za določitev obsega in izključitev morebitnih drugih diagnoz.

Na podlagi zbranih podatkov fizioterapevt oblikuje individualni terapevtski program, ki je usmerjen v obvladovanje simptomov in rehabilitacijo kolena.

Akutna fizioterapija

V primeru poškodbe meniskusa svetujemo akutno fizioterapijo, ki naj se prične najkasneje 7 dni po poškodbi meniskusa, idealno že 3 dni po poškodbi. Pogosta napaka pacientov, je da zgolj mirujejo in se izogibajo instrumentalni terapiji za pospeševanje celjenja ter terapiji za ohranjanje mišične aktivacije.

Na prvo mesto postavljamo aktivno fizioterapijo, zato zdravljenje usmerjamo v pridobitev maksimalne funkcije vašega kolenskega sklepa. Pomembno je, da je propriocepcija kolena dobra (zaznavanje položaja), za vse športnike pa je ključna ”return to sport” faza rehabilitacije, v kateri izvedemo specifično testiranje za posamezen šport in ocenimo, kdaj je športnik po poškodbi meniskusa pripravljen na polno športno obremenitev.

Pri večini poškodb meniskusa z izboljšanjem mišičnih simetrij dosežemo večjo stabilnost poškodovanega meniskusa in bolj optimalno kinematiko kolenskega sklepa. Z instrumentalno fizioterapijo delujemo protibolečinsko v primeru bolečine. V primeru degenerativne poškodbe meniskusa v rdeči coni izvajamo terapijo, ki pospešuje celjenje.

Instrumentalna terapija je pri poškodbi meniskusa še posebej pomembna, saj se hrunstančno tkivo samo zelo slabo regenerira. V kliniki Medicofit uporabljamo zgolj najsodobnejše metode instrumentalne terapije: TECAR terapija, diamagnetoterapija PERISO, Summus visokoenergijski laser in Sixtus krioultrazvočna terapija.

Fizioterapevti bodo spremljali vaš napredek in terapijo ves čas prilagajali vašim zmožnostim in potrebam.

Postakutna kineziologija

Po zaključku akutne faze zdravljenja se preide v kineziološko fazo, ki je namenjena obnovi polne obremenilne sposobnosti in optimalne funkcije vašega kolena.

V tej fazi se osredotočimo na posebno kineziološko vadbo, ki je zasnovana za izboljšanje stabilnosti kolenskega sklepa in ponovno pridobitev popolne gibljivosti, ki je bila zaradi poškodbe meniskusa okrnjena.

Običajno v nekaj tednih dosežemo napredek pri okrepitvi kolena, kar nam omogoča vključevanje bolj kompleksnih vaj v terapevtski program – to je še posebej pomembno za športnike.

Ko dosežemo zadovoljiv napredek, začnemo postopno uvajati vaje za agilnost in pliometrijo. Te vaje spodbujajo uspešno vrnitev k športnim aktivnostim in hkrati zmanjšujejo tveganje za nove poškodbe.

Kineziološka vadba prispeva k povečanju ozaveščenosti pacienta o pravilnih tehnikah gibanja in obremenitvah kolena v vsakdanjem življenju, kar je ključnega pomena za preprečevanje novih poškodb v prihodnosti.

Vsa vadba poteka pod strokovnim nadzorom in se prilagaja individualnim zmožnostim vsakega posameznika. Na koncu zdravljenja se izvede tudi testna baterija za koleno, ki oceni uspešnost zdravljenja. To dodatno dvigne samozavest pacienta pri obremenitvi kolena.

Preventivna kinezioterapija

Preventivna vadba po poškodbi meniskusa ima ključno vlogo pri zmanjšanju tveganja za ponovno poškodbo in ohranjanju dolgoročnega zdravja kolena, zato smo v kliniki Medicofit razvili postrehabilitacijski program.

Preventivna vadba pomaga okrepiti mišice okoli kolenskega sklepa, kar povečuje stabilnost sklepa in zmanjšuje obremenitev meniskusa. To je ključnega pomena, saj stabilen sklep zmanjšuje tveganje za nenadzorovane gibe in poškodbe.

Izbrana vadba izboljša gibljivost kolena, kar omogoča boljše absorpcijo udarcev in s tem zmanjšuje obrabo meniskusa, hkrati pa krepi vezi in mišice ter izboljšuje telesno držo, kar posledično zmanjšuje tveganje za nenamerno neravnovesje ob telesnih naporih.

Ker verjamemo v celostno zdravljenje, vas v kliniki Medicofit vodimo skozi celotno rehabilitacijo poškodbe meniskusa, vse do svobodnega gibanja brez bolečin in vašemu kolenu povrnemo polno moč.

Prvo zdravljenje meniskusa naj vedno poteka konservativno v obliki fizioterapije in kineziologije. V kliniki Medicofit smo presenečeni, da številni pacienti posegajo po kirurškem zdravljenju pred kakršnimkoli konservativnim zdravljenjem. Tak postopek običajno povzroči hitro ponovitev poškodbe meniskusa, saj je metodična fizioterapija nujna za zagotovitev optimalnega mišičnega delovanja, ki stabilizira kolenski sklep.

Pacienti s poškodbo meniskusa morajo nujno izvajati fizioterapijo in kineziologijo kot prvo izbiro zdravljenja meniskusa, v primeru indiciranega kirurškega zdravljenja pa fizioterapijo in kineziologijo v obliki predoperativne priprave kolenskega sklepa.

Pacienti morajo po operaciji s fizioterapijo začeti že zgodaj, v primeru, da morajo čakati na termin preko delovnega naloga naj pričnejo s fizioterapijo že v okviru zasebne klinike. Največjo regresijo oz. nazadovanje rehabilitacije povzroči podaljševanje prve akutne faze rehabilitacije.

Rehabilitacija poškodbe meniskusa traja v okviru od 12 do 15 tednov in vključuje progresivno stopnjevanje vaj do priprave pacienta na polne obremenitve. Tudi v primeru neukvarjanja s športom je kolenski sklep potrebno optimalno okrepiti.

Meniskus je za vsako ceno potrebno ohraniti čim dlje časa, saj na mestu odstranitve pospešeno nastane obraba kolena in osteoartritis. Študije jasno kažejo sorazmerno korelacijo med količino odstranjenega meniskusa z meniscektomijo ter verjetnostjo za razvojem osteoartroze kolena.

V nadaljevanju pa tudi predstavljamo učinkovite vaje, ki jih lahko vključite v svojo rutino, da zmanjšate nelagodje in ponovno pridobite prožnost ter moč v meniskusu. Pravilna izvedba teh vaj vam bo pomagala izboljšati kakovost življenja ter preprečiti nadaljnje poškodbe.

Pomembno obvestilo

• Vajo se lahko izvaja v številnih modifikacijah in različnih obremenilnih režimih, točno izvedbo vam v okviru celostnega zdravljenja predpiše Medicofit specialist fizioterapije za rehabilitacijo bolečin v kolenu.
• V primeru težav s koleni se pred izvajanjem vaje naročite na Diagnostično terapijo. Izvedba vaje je lahko tudi kontraindicirana.
• Vajo vedno izvajajte izključno po predpisanem režimu in izvedbi specialista fizioterapije za rehabilitacijo in okvare kolenskega sklepa.
• Izvedbo vaje svetujemo v okviru vodene celostne specialistične fizioterapije za rehabilitacijo kolena.
• V kolikor vajo izvajate samostojno brez nadzora specialista fizioterapije za potencialne simptomatske odzive ne odgovarjamo.

Vaja #1: Enonožni spusti s klopi z izometrično fazo spodaj + Elastika lateralno

Vaja #2: Izometrični most z oporo na ramenih + izmenični prenos stopal naprej

Vaja #3: Počepi vstran enonožno do kota kolena 120 ° + medialni odklon podlage

Kaj je poškodba meniskusa in kateri tipi poznajmo?

Poškodba meniskusa je razpoka ali pretrganje strukture meniskusa, ki deluje kot blažilec udarcev. Poznamo travmatske rupture, ki nastanejo ob nenadnem zasuku kolena (pogosto pri športu), in degenerativne spremembe, ki so posledica postopne obrabe tkiva s staranjem.

Ali se poškodovani meniskus sam zaceli?

V kolikor do poškodbe meniskusa pride v beli coni, se meniskus ne zaceli, v kolikor pride do poškodbe v rdeči coni pa obstaja potencial celjenja, vendar je odvisen od pravilnosti izvedbe fizioterapije in kineziologije.

Kakšne zaplete lahko povzroči poškodba meniskusa?

Raztrgan meniskus lahko povzroči občutek, da koleno popušča, težave pri gibanju kolena ter vztrajne bolečine v kolenu. V kolikor niste deležni pravilne rehabilitacije, obstaja večja verjetnost za razvoj osteoartroze v poškodovanem kolenu.

Ali lahko hodim po poškodbi meniskusa?

Da, z raztrganim meniskusom lahko še vedno hodite. Preprosto hojo in druge dejavnosti, ki ne zahtevajo pretiranega stranskega gibanja, hitrih sprememb smeri in podobnih gibov, običajno pacienti dobro prenašajo.

Raztrganje meniskusa se lahko sčasoma poslabša, vendar je hitrost napredovanja običajno postopna in zelo različna. Vodilo je vedno bolečina – če se poškodba še poslabša, se običajno pojavijo hujše bolečine.

Katere vaje so prepovedane v akutni fazi poškodbe meniskusa?

V akutni fazi se je potrebno izogibati globokim počepom, sunkovitim zasukom (pivotiranju) in teku po neravnem terenu. Te aktivnosti ustvarjajo strižne sile, ki lahko razpoko v meniskusu še povečajo ali povzročijo dodatno vnetje sinovialne ovojnice.

Kako poteka zdravljenje poškodbe meniskusa?

Zdravljenje poškodbe meniskusa se lahko razlikuje glede na posameznika in vrsto poškodbe. Nekirurški pristopi, kot so uporaba protivnetnih zdravil in rehabilitacija s fizioterapijo, lahko pomagajo pri večini raztrganin.

Bolniki s hujšo raztrganino bodo najverjetneje potrebovali operacijo – prav tako se lahko zdravljenje prilagodi glede na to, ali je poškodba travmatična ali degenerativna.

Kdaj je potrebna operacija meniskusa?

Operacija je potrebna v primerih, ko je premaknjen pretrgan del meniskusa, ki povzroča zaklepanje kolena in, če je raztrganina povezana z nestabilnostjo kolena. Operacije se (v kolikor je le možno) poskusimo izogniti s fizioterapevtskim zdravljenjem, saj vsak poseg v kolenu poveča tveganje za nastanek obrabe kolena in dodaten kirurški poseg.

Ali je pred operacijo meniskusa potrebna fizioterapija?

V primeru operativnega posega meniskusa priporočamo izvedbo predoperativne priprave v obliki ciljane vadbe za izgradnjo zaloge mišične moči, s čimer preprečimo mišično atrofijo po operaciji ter v obliki nevrostimalutivne vadbe s katero ohranjamo maksimalen nivo mišične aktivacije.

V kliniki Medicofit predoperativno pripravo za poškodovan meniskus običajno opravimo v časovnem oknu 8 – 12 tednov.

Katere napredne metode so najbolj učinkovite pri zdravljenju poškodbe meniskusa?

Med najučinkovitejšimi naprednimi instrumentalnimi metodami so diamagnetoterapija PERISO, ki spodbuja globinsko celjenje tkiva, TECAR Wintecare terapija, ki ima močan analgetičen učinek in EMS Dolorclast udarni valovi, ki spodbujajo regenerativne procese.

Navkljub učinkovitosti instrumentalnih metod pa ima pri rehabilitaciji poškodb meniskusa najpomembnejšo vlogo strukturirana in progresivna vadbena terapija, s katero se povrne polna gibalna funkcija. V Medicofit kliniki izvajamo celostno zdravljenje poškodb meniskusa, ki v uvodni fazi temelji na individualno prilagojeni terapevtski vadbi, v pozni fazi pa na napredni kineziološki vadbi, ki vključuje kompleksnejše gibalne vzorce, športno-specifične vaje in pliometrične vzorce gibanja.

Ali obstaja hitra diagnostika za poškodbo meniskusa?

Najhitrejša in najpogosteje uporabljena metoda je klinični pregled, ki vključuje meritve gibljivosti in mišične moči, analizo biomehanike hoje in obremenilne kapacitete, specifične ortopedske teste in oceno bolečine.

Ugotovitve kliničnega pregleda, še posebej, če gre za resnejše poškodbe, se potrdijo MR slikanjem, ki je zlati standard za diagnostiko poškodb kolena. V kliniki Medicofit izvajamo klinično oceno stanja in funkcionalno diagnostiko v okviru diagnostičnega pregleda pri specialistu fizioterapije, ki je temelj za pripravo najustreznejšega načrta rehabilitacije.

Kje lahko rezerviram termin za fizioterapijo zaradi poškodbe meniskusa?

Če imate poškodbo meniskusa vam svetujemo, da se naročite na diagnostično terapijo pri specialistu fizioterapije v Medicofit kliniki. Termin lahko rezervirate s klicem na telefonsko številko 064 190 220, preko e-pošte medicofit@medicofit.si ali preko spletnega obrazca na naši spletni strani.

Beaufils, P., & Pujol, N. (2017). Management of traumatic meniscal tear and degenerative meniscal lesions. Save the meniscus. Orthopaedics & traumatology, surgery & research : OTSR, 103(8S), S237–S244. https://doi.org/10.1016/j.otsr.2017.08.003

Cleveland Clinic. (2024). Torn meniscus. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/17219-torn-meniscus

Kopf, S., Beaufils, P., Hirschmann, M. T., Rotigliano, N., Ollivier, M., Pereira, H., Verdonk, R., Darabos, N., Ntagiopoulos, P., Dejour, D., Seil, R., & Becker, R. (2020). Management of traumatic meniscus tears: the 2019 ESSKA meniscus consensus. Knee surgery, sports traumatology, arthroscopy : official journal of the ESSKA, 28(4), 1177–1194. https://doi.org/10.1007/s00167-020-05847-3

Twomey-Kozak, J., & Jayasuriya, C. T. (2020). Meniscus Repair and Regeneration: A Systematic Review from a Basic and Translational Science Perspective. Clinics in sports medicine, 39(1), 125–163. https://doi.org/10.1016/j.csm.2019.08.003

Brindle, T., Nyland, J., & Johnson, D. L. (2001). The meniscus: review of basic principles with application to surgery and rehabilitation. Journal of athletic training, 36(2), 160.

Sherman, S. L., DiPaolo, Z. J., Ray, T. E., Sachs, B. M., & Oladeji, L. O. (2020). Meniscus injuries: a review of rehabilitation and return to play. Clinics in sports medicine, 39(1), 165-183.

Luvsannyam, E., Jain, M. S., Leitao, A. R., Maikawa, N., & Leitao, A. E. (2022). Meniscus Tear: Pathology, Incidence, and Management. Cureus, 14(5), e25121. https://doi.org/10.7759/cureus.25121