Postcovidni sindrom oz. ”long Covid” se pojavi tudi pri pacientih, ki so okužbo preboleli z milejšo simptomatiko in generalno lažjim potekom zdravljenja. Simptome okužbe s koronavirusom delimo na akutne in kronične, ki trajajo še dolgo po koncu okužbe.
Simptomi dolgega ”long covid” sindroma lahko vztrajajo tudi do 12 mesecev. Akutna faza okužbe s koronavirusom traja sicer 4 tedne, dolgi Covid pa lahko povzroča številne povezane nevrološke, hormonalne, respiratorne in srčno-žilne zaplete. Kronične težave, ki so posledica okužbe s koronavirusom imenujemo postcovid sindrom.
Aerobna funkcija pacienta pri postcovidnem sindromu in mišična vzdržljivost pogosto padeta na kritično nizko raven, ki predstavlja tveganje za mišično-skeletne poškodbe, preobremenitev telesa pa je dosežena relativno hitro.
Dejavnike tveganja za pojav postcovid sindroma je težje določiti, načeloma pa velja, da se bolj pogosto pojavi pri ženskah, tisith, ki so imeli težji potek akutne simptomatike in v starostni skupini med 34 in 48 letom starosti. Pojavnost postcovid sindroma po 12 tednih naj bi znašala 9,9% od skupno vseh okuženih.
Ker postcovidni sindrom najpogosteje prizadane pljuča in nima specifičnega pojava simptomov, duševno pa močno vpliva na zdravje posameznika je prva faza zdravljenja usmerjena v blažje ciklične aerobne aktivnosti z vajami za aktivno raztezanje in kontrolo dihanja.
Pacienti s simptomi dolgega Covida imajo pogosto večji upad mišične mase in večje tveganje za pojav sklepnih bolečin, predvsem bolečin v predelu ledvene in vratne hrbtenice. Pomembno je, da je progresija vaj moči postopna, za nadzor uporabljamo merilec srčnega utripa pacienta, ki ga v samem začetku skrbno načrtujemo do postopnega doseganja maksimalnega srčnega utripa.
Vadbena rehabilitacija je ključna za vzpostavitev primerne srčno-žile funkcije in popolno rehabilitacijo pacienta, ki mu omogoča vrnitev k športnim aktivnostim in normalnem življenjskem ritmu.
Zavedati se moramo, da postcovidni sindrom lahko povzroča tudi vnetne bolezni srca, pri bolnikih, ki niso imeli težjega poteka akutne faze obolenja. Pljučnica in popuščanje srca sta zapleta pri vsaj 10% pacientov, ki prebolijo koronavirus, ta skupina nosi visoko tveganje za dolgoročen upad psihofizične funkcije pacienta. Pri slednji akutna fizioterapija in kineziologija nosita vlogo postopne pridobitve normalnega odziva telesa na fizični napor in izgradnjo preventivne moči oz. odpornosti telesa.