Bolečine v rami – Vzroki, simptomi & zdravljenje

Vas omejujejo bolečine v rami? So se pojavile nenadoma? Ali gre za posledico stare oziroma nove poškodbe?

Funkcionalnost ramenskega sklepa v vsakdanjem življenju je bistvenega pomena in njen upad zaradi bolečine v rami se drastično občuti (nezmožnost opravljanja aktivnosti).

Vzrokov nastanka bolečin v rami poznamo veliko (travmatska poškodba, degenerativne spremembe, zlom kosti, vnetje živca v rami, vnetje ramenskega sklepa) in pomembno je, da se skozi diagnostični pregled ugotovi glavni krivec za bolečino.

Posamezniki pogosto poročajo o ostri, topi ali pekoči bolečini v rami, ki se širi v vrat ali po roki navzdol, pogosto je prisotna bolečina ponoči in preprečuje spanje na oboleli roki.

Ali ste vedeli, da se večino bolečin v rami uspešno zdravi s fizioterapevtskim zdravljenjem?

Kateri so glavni vzroki za nastanek bolečin v rami in kako se uspešno zdravijo s sodobno fizioterapijo vam predstavljamo v nadaljevanju.

Ramenski sklep (glenohumeralni sklep) je, zaradi svoje anatomske strukture, najbolj gibljiv sklep v telesu. Sestavljen je iz glave nadlahtne kosti, ponvice lopatice in ključnice.

Velikost glave nadlahtne kosti v primerjavi s ponvico lopatice je nesorazmerno velika, kar omogoča velik obseg gibljivosti v ramenskem sklepu in istočasno povzroča nestabilnosti v njem.

Stabilnost v ramenskem sklepu zagotavljajo mišice, ki vzpostavljajo dinamično stabilizacijo in ligamenti, ki vzpostavljajo statično stabilizacijo. Mišice in ligamenti ohranjajo glavo nadlaktne kosti na svojem anatomskem mestu.

Dinamični stabilizatorji v ramenskem sklepu so skupina mišic imenovane “rotatorna manšeta” (m.subscapularis, m.infraspinatus, m.supraspinatus, m. teres minor). Skupno delovanje vseh štirih mišic rotatorne manšete zagotavljajo mišično sorazmerje, ki se ob poškodbi poruši.

Celoten ramenski sklep je obdan s sklepno ovojnico, ki je iz fibroznega tkiva (zunanji del) in dodatno zagotavlja stabilnost ter ščiti sklep.

Notranji del sklepne ovojnice je iz sinovialne membrane, ki proizvaja sinovialno tekočino, katera zmanjšuje trenje v samem sklepu, ohranja optimalno sklepno drsenje in vsebuje prehranske snovi za sklepni hrustanec.

Glavni razlogi za bolečine v rami nastanejo zaradi:

• zloma kosti,
• izpaha sklepa,
• poškodbe ali vnetja mišice oziroma njenih tetiv,
• vnetja burse,
• raztrganine labruma,
• natega ligamentov,
• utesnitve/ vnetje živca v rami,
• nastanka kalcinacij in
• obrabe sklepnega hrustanca.

Fizioterapevt diagnostik skozi diagnostični pregled ugotovi, kje je izvor bolečine v rami (na vrhu sklepa, pod sklepom, pred sklepom, za ali v sklepu) in kakšen je vzrok za njen nastanek.

Vnetje ali raztrganina rotatorne manšete

Vnetje ali tendinitis rotatorne manšete nastane zaradi preobremenitve in mikropoškodb v tetivi. Ob pojavu bolečine je prisotna oteklina in občutljivost na dotik.

Delna ali popolna raztrganina tetive rotatorne manšete je ena najpogostejših razlogov za bolečino v rami. Ob delnem ali popolnem raztrganju nastane nestabilnost v ramenskem sklepu.

Najpogosteje pride do raztrganine zaradi degenerativnih sprememb v telesu, občasne preobremenitve in mikropoškodb v tkivu (travmatska poškodba rame).

Tipično se pojavi bolečina v rami ponoči (posameznik težje zaspi ali se med spanjem pogosto zbuja), med gibanjem (še posebej pri gibih nad ramenskim sklepom ali pri izvajanju giba meta), omejen je obseg gibljivosti in čez čas hitro upade mišična moč.

Posamezniki med diagnostičnim pregledom poročajo o bolečini v rami zunaj sklepa.

Adhezivni kapsulitis oziroma sindrom zamrznjene rame

Adhezivni kapsulitis oziroma sindrom zamrznjene rame je bolezensko stanje, ki prizadene ramenski sklep in povzroči občutek otrdelosti v sklepu (posledično manjši obseg gibljivosti) in bolečino v rami.

Pogost vzrok nastanka stanja in bolečin v rami je zaradi sklepne kapsule, ki se odebeli in zakrči (fibrozno tkivo, ki obdaja in ščiti sklep). Zakaj pride do zadebelitve in zakrčenosti sklepne kapsule je trenutno še nepoznano.

Tipični simptom zamrznjene rame je zmanjšan obseg aktivne in pasivne gibljivosti (aktivna gibljivost je kadar gib izvedete sami in pasivna gibljivost je kadar gib izvede fizioterapevt).

Izpah rame in nestabilnost ramenskega sklepa

Do izpaha ramenskega sklepa pride, kadar se glavica nadlahtnice kosti premakne iz svoje prvotne anatomske lege in se loči od ponvice lopatice. Pogosto so ligamenti, ki ohranjajo položaj glave na svojem mestu, poškodovani.

Najpogosteje pride do sprednjega (anteriornega) izpaha v rami, kjer je velika možnost, da se poškodujejo živci (nastane pekoča bolečina v rami, ki se širi po roki) in žile, ki potekajo pod ramenskim sklepom in oskrbujejo celotni zgornji ud.

Izrednega pomena je, da fizioterapevt diagnostik med diagnostičnim pregledom opravi pregled nemotenega delovanja živčevja in prekrvavitve.

Ali ste vedeli, da neustrezno zdravljenje izpaha ramena poveča možnost nastanka novega izpaha?

Vsak (nov) izpah poveča možnost za nastanek nestabilnost v ramenskem sklepu, zaradi kronično poškodovanih ligamentov.

SLAP lezija

SLAP (superior labrum, anterior to posterior) lezija opisuje poškodbo glenoidnega labruma (hrustančno tkivo, ki obdaja sklepno ponvico na lopatici).

Ime poškodbe opisuje potek raztrganine oziroma odtrganine (zgornji labrum, od spredaj do zadaj).

SLAP lezija nastane zaradi padca, direktnega udarca, ponavljajočih obremenitev in gibanj. Najbolj dovzetni za nastanek SLAP lezije so športniki (odbojka, košarka, atletika) in fizični delavci (gradbeništvo, proizvodni delavci).

Posamezniki med diagnostičnim pregledom opisujejo globoke bolečine v rami – bolj specifično na sprednjem delu rame, katero spremljajo krepitacije (sliši se pokanje med gibanjem).

Fizioterapevtska rehabilitacija ramenskega sklepa se prične z diagnostičnim pregledom, ki je osnova za nadaljnjo zastavljen individualen fizioterapevtski in kineziološki program zdravljenja.

Dolžina fizioterapevtske rehabilitacije se razlikuje od stopnje telesne pripravljenosti posameznika, diagnoze, vzroka nastanka bolezni in intezivnosti simptomov.

Diagnostični pregled

Fizioterapevt diagnostik opravi anamnezo, kjer pridobi informacije o zgodovini bolezni, dolžini trajanja simptomov in morebitnih drugih prisotnih patologijah.

Med samim pregledom se opravi fizični pregled telesa, kjer se pridobi podatke o:

• inspekciji in palpaciji kože ter mehkotkivnih struktur (barva, temperatura, potnost kože, zakrčenost mišic)
• obsegu gibljivosti v ramenskem sklepu (diagnostik bo preveril vašo aktivno in pasivno gibljivost v vseh smereh gibanja ter potrdil prisotnost kapsularnega vzorca)
• mišičnem delovanju (skozi mišično testiranje ugotovimo moč, vzdržljivost, atrofije in morebitna mišična neravnovesja)
• oceni bolečine (ali je točkovna, se širi, koliko časa se občuti, ostra, topa ali pekoča bolečina v rami, VAS lestvica)
• vnetju in oteklini (opazi se oteklina, morebitna deformacija anatomskih struktur)
• nepravilnih vzorcih gibanja (povzročijo neustrezno razporeditev sil v telesu in povečano obremenjevanje struktur. Pogosto se pojavijo zaradi bolečine)
• nevrološkem stanju telesa (delovanje motorike, senzorike in spremembe refleksov)
• specifičnih testih (določijo mesto poškodbe oziroma izvor bolečine)

Diagnostika dodatno vključuje pregled vratne hrbtenice, lopatice, komolčnega sklepa, zapestja in prstov.

Pri določenih posameznikih je potrebna napotitev na diagnostično slikanje (rentegen, ultrasonografska preiskava, magnetna resonanca).

Fizioterapevtsko zdravljenje

Fizioterapevtsko zdravljenje zajema uporabo manualne terapije, instrumentalnih naprav in specialne terapevtske vadbe.

Primarno se osredotoča na kontrolo simptomov (zmanjšanje bolečine, otekline in vnetja) in hitrejše celjenje tkiva s pomočjo najsodobnejših instrumentalnih naprav:

• Diamagnetna terapija
• TECAR terapija
• LASER terapija
• Visokotonska HiTOP terapija

Uporablja se manualno terapijo (sklepna mobilizacija, terapija prožilnih točk, miofascialno sproščanje) za sproščanje mišične napetosti, pravilnega drsenja v sklepu in vzpostavljanja funkcionalnosti obolelega predela.

S specialno terapevtsko vadbo in aktivno vadbo mobilnosti se doseže polni obseg gibljivosti v ramenskem sklepu in odpre subakromialni prostor.

Ob dosegu polne gibljivosti se prične s krepitveno vadbo, s katero se odpravi mišična nesorazmerja in omogoči dodatno stabilizacijo ramenskega sklepa. Namen vadbe je sprostiti skrajšane mišice in okrepiti šibke.

Fizioterapevtski cilji so doseči zadosten obseg gibljivosti, ustrezno mišično moč, stabilnost v sklepu in koordinacijo gibanja.

Kineziološka faza zdravljenja

Ob dosegu fizioterapevtskih ciljev zdravljenja se prične kineziološka faza, ki vodi posameznika do takšne telesne pripravljenosti, kot je bila pred nastankom poškodbe.

S progresivno telesno vadbo se odpravijo kompenzacijska gibanja, ki so nastala kot posledica bolečine ali življenjskega sloga in vzpostavijo se pravilni funkcionalni vzorci, ki omogočajo optimalno gibalno funkcijo telesa (pravilno razporejene sile in obremenjevanje struktur).

Vzpostavi se pravilno gibanje lopatice, skapulotorakalnega stika in ustrezna posturalna kontrola, ki omogoča pravilno funkcionalno gibanje.

Glavni cilj kineziološke faze zdravljenja je polna povrnitev funkcionalnosti rame.

Preventivni kineziološki program

Po zaključenem zdravljenju je ključnega pomena, da se bolečine v rami ne pojavijo ponovno.

V kliniki Medicofit smo vzpostavili preventivni kineziološki program, ki uspešno preprečuje povrnitev starih poškodb in nastanek novih.

Usmerjena krepitvena vadba ohranja telo v optimalnem delovanju in ga pripravi na vsakodnevne obremenitve. 

• Kdaj je potreben obisk zdravnika pri bolečinah v rami?

Obisk zdravnika se priporoča, kadar:

• so bolečine v rami nevzdržne,
• ob poškodbi nastane huda vidna deformacija,
• se ob bolečini pojavijo vročina, omedlevica, slabost,
• pojav povečane otekline ali modric v ramenu,
• prenesena bolečina v rami, kateri je pridružena bolečina v prsih je lahko znak za srčne težave, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč!

• Ali se priporoča izvajati vaje kljub bolečini v rami?

Da, priporoča se aktivno izvajati vaje kljub bolečini v rami. Ključnega pomena je pravilna izbira in izvedba vaj, zato se priporoča obisk fizioterapevta!

• Kako preprečim nastanek kroničnih bolečin v rami?

Pravočasno odkritje vzroka nastanka bolečin (skozi diagnostični pregled) in ustrezno fizioterapevtsko zdravljenje preprečujeta poslabšanje bolečin v rami!

1. Abrams R, Akbarnia H. Shoulder Dislocations Overview. [Updated 2022 Aug 8]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459125/
2. Brockmeyer, M., Tompkins, M., Kohn, D. M., & Lorbach, O. (2016). SLAP lesions: a treatment algorithm. Knee surgery, sports traumatology, arthroscopy : official journal of the ESSKA, 24(2), 447–455. https://doi.org/10.1007/s00167-015-3966-0
3. Greenberg D. L. (2014). Evaluation and treatment of shoulder pain. The Medical clinics of North America, 98(3), 487–504. https://doi.org/10.1016/j.mcna.2014.01.016
4. org [Internet]. Cologne, Germany: Institute for Quality and Efficiency in Health Care (IQWiG); 2006-. Shoulder pain: Overview. 2020 Feb 13. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554693/
5. May, T., & Garmel, G. M. (2022). Rotator Cuff Injury. In StatPearls. StatPearls Publishing.
6. St Angelo JM, Fabiano SE. Adhesive Capsulitis. [Updated 2022 Nov 6]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK532955/