Skolioza hrbtenice: ali lahko vaje še popravijo držo?

Skolioza je tridimenzionalna deformacija hrbtenice, pri kateri pride do stranske ukrivljenosti hrbtenice in rotacije vretenc. Deformacija se najpogosteje razvije v obdobju rasti zaradi razvojnih sprememb ali neznanega vzroka. Značilni znaki so asimetrija ramen ali bokov, vidna ukrivljenost hrbtenice ter lahko tudi bolečina ali utrujenost v hrbtu.

Zdrava hrbtenica ima v koronalni ravnini (to je čelna ravnina, ki anatomsko razdeli telo na sprednji in zadnji del) izravnano vertikalno lego z obojestransko simetrijo (kar pomeni, da je poravnana).

Pri skoliotični hrbtenici se pojavi stranski odklon od normalne vertikalne osi (hrbtenica se zamakne v levo ali desno), nastopi osna rotacija vretenc (vretenca več niso poravnana ampak ukrivljena) in fiziološke krivine prsne ali ledvene hrbtenice (spremeni se naravna oblika hrbtenice).

Pri kompleksnih deformacijah hrbtenice se lahko skolioza pojavlja sočasno s kifozo, kar dodatno vpliva na biomehaniko trupa in držo.

Naročite se na specializirano fizioterapijo za skoliozo

Skolioza ni le stranska ukrivljenost hrbtenice, saj vključuje tudi rotacijo vretenc. Najpogosteje se pojavi pri otrocih in mladostnikih med rastjo. Lahko povzroči asimetrijo ramen, lopatic ali medenice ter v nekaterih primerih bolečine in zmanjšano gibljivost hrbtenice.

Ali ste vedeli, da se skolioza najpogosteje razvije v torakalnem predelu hrbtenice in je prisotna levostransko? Najpogostejša oblika bolezni je idiopatska skolioza, pri kateri natančen vzrok nastanka ni povsem pojasnjen. Pogosta oblika skolioze je tudi adolescentna skolioza, ki nastopi med 10. letom starosti in končno rastjo ter je povezana s hitrim skokom v naraščanju telesne višine.

Prav tako se pojavi pri starejših osebah zaradi degenerativnih sprememb v telesu in odvijajočih procesov staranja.Pomembno je življenjsko obdobje, v katerem se skolioza pojavi, namreč nižja kot je starost otroka pri postavitvi diagnoze skolioze hrbtenice, večja je verjetnost napredovanja krivin.

Hrbtenica je anatomsko razdeljena na tri glavne dele – vratni del, prsni del in ledveni del. Sestavljena je iz 33 vretenc, ki so postavljena ena nad drugo.

Vretenca so postavljena vertikalno v ravni liniji, vendar se ob prisotnosti skolioze prične zamikati v levo ali desno (se odmakne na stran, zarotira), kar podre celotno telesno dinamiko. Skoliza povzroči neravnovesje v ramenskem in medeničnem obroču, kar vpliva na celotno biomehaniko telesa, vzorec hoje in obremenjevanje telesnih struktur.

Najpogosteje se pojavi v prsnem in ledvenem predelu hrbtenice in jo oblikuje v obliko črke C, redkeje v obliki črke S.

Ali ste vedeli, da je pri deklicah večja verjetnost poslabšanja skolioze in napredovanja bolezni, v kolikor obdobje rasti še ni zaključeno?V hujših primerih, ko konzervativni ukrepi ne zadoščajo, je lahko potrebno operativno zdravljenje za zaustavitev napredovanja deformacije in izboljšanje poravnave hrbtenice.

Najpogostejši simptomi skolioze so

• Zamik ramenskega obroča, roke, prsnega koša in medeničnega obroča (npr. leva rama je višje pozicionirana kakor desna),
• Izstopajoča (“štrleča”) lopatica,
• Nagnjenost celega telesa v eno stran,
• Bolečina.

Blaga oblika skolioze pogosto ne povzroča težav in negativnih posledic na življenjskem slogu posameznika.

Kadar je skolioza nezdravljena v otroštvu oz. presega 45 stopinj krivine iz naravne vertikalne lege hrbtenice povzroča hude posledice na telesu, kot so pljučne in srčne okvare.

Z rednim opazovanjem razvoja skolioze zgodaj v otroštvu in ob izvajanju prilagojenih terapij, obstaja možnost pravočasne zaustavitve napredovanja bolezni.

Pri skoliozah med 20 in 45 stopinj odklona obstaja večje tveganje za pojav bolečin v hrbtenici ter pospešeno nastajanje degenerativnih stanj, zato se priporoča redno izvajanje prilagojene vadbe za vzdrževanje primerne moči stabilizatorjev mišic in ohranjanje mišičnih ravnovesij.

Pri posameznikih s skoliozo, ki nastane kot posledica travme ali nepravilnega življenjskega sloga, je izvajanje prilagojene kineziološke vadbe pomembna strategija zdravljenja stanja.

Naročite se na specializirano fizioterapijo za skoliozo

Skolioza nastane zaradi:

• Prirojenih napak pri razvoju vretenc in hrbtenjače,
• Zaradi dednih bolezni živčno-mišičnega tkiva,
• Zaradi močne travme (prometna nesreča) ali zaradi prirojenih in
• Kasneje nastalih napak v vezivnem tkivu.

Skolioza najpogosteje nastane pri otrocih do 16. leta starosti in pospešeno napreduje v obdobju rasti telesa. 

Ali ste vedeli, da je povprečna prevalenca skolioze pri otroški populaciji 2-3%?

Dejavniki tveganja za nastanek bolezni vključujejo:

• Starost: Skolioza se najpogosteje razvije med 10. in 18. letom starosti, ko se hrbtenica še razvija.
• Spol: Deklice imajo večje tveganje za razvoj bolezni kot dečki.
• Genetika: Če imate družinsko anamnezo skolioze, ste lahko bolj nagnjeni k tej bolezni, saj obstaja genetska komponenta.
• Hitra rast: Hitra rast med puberteto lahko poveča tveganje za nastanek, saj se hrbtenica hitreje razteza.
• Nevromuskularna obolenja: Določene nevromuskularne bolezni, kot je cerebralna paraliza, lahko povečajo tveganje.
• Kondicija hrbteničnih mišic: Slaba mišična moč v hrbtu in trupu lahko vpliva na razvoj.

Obdobja hitre rasti v otroštvu in adolescenci predstavljajo največje tveganje za napredovanje skolioze, zato je zgodnje spremljanje ključno.

Skoliozo razvrščamo v oblike, glede na dejavnik tveganja – idiopatsko, kongentialno, nevromišično, degenerativno in funkcionalno.

Idiopatska skolioza

Najpogostejša oblika skolioze hrbtenice je idiopatska skolioza, ki predstavlja 80% vseh primerov in pomeni, da ne poznamo vzroka njenega nastanka. Nekateri znanstveniki domnevajo, da je krivec za pojav skolioze v genetskem izvoru.

Idiopatska skolioza se nadaljnjo razvršča v starostne skupine:

• Infantilno (od rojstva do 2 leta starosti),
• Juvenilno (3 do 9 let),
• Adolescentno (starejši od 10 let) in
• Odraslo (progresivna oblika, ki izvira iz adolescence).

Zgodnje odkrivanje primerov idiopatske skolioze omogoča pravočasno uvedbo konzervativnih ukrepov za preprečevanje napredovanja krivine.

Kongenitalna skolioza

Je redka oblika skolioze, ki nastane zaradi nepravilne rasti hrbteničnega vretenca.

Nepravilen razvoj je prisoten že ob rojstvu otroka, vendar se skolioza prične jasno odražati šele kasneje v življenju. 

Ob kogenitalni skoliozi so pogosto pridružene bolezni ledvic, mehurja in živčnega sistema.

Nevromišična skolioza

Nastane kot posledica okvare živčnega ali mišičnega sistema.

Skolioza se pojavi zaradi nepravilnega delovanja živčevja oziroma mišičja, kar onemogoča zadostno stabilnost in oporo celotni hrbtenici. 

Nevromišična skolioza se pogosto pojavi pri pacientih z okvaro hrbtenjače, spine bifide in cerebralne paralize.

Degenerativna skolioza

Najpogosteje nastane pri starejših osebah nad 65 let zaradi starostnih procesov, ki se odvijajo v telesu.

S starostjo se sposobnost obnavljanja in regeneracije telesa zmanjša, kar vodi do hitrejše obrabe in degenerativnih sprememb.

Značilno za degenerativno skolizo je bolečina v križu in mravljinčenje ter občutek otopelosti do prstov na nogi. 

Funkcionalna skolioza

Funkcionalna skolioza označuje abnormalne krivine, ki niso nastale kot prirojene okvare temveč kot

• Posledica neustreznega življenjskega sloga,
• Kadar je ena noga krajša od druge,
• Porušenih mišičnih ravnovesij ali
• Enostranskih obremenitev.

Odprava funkcionalne skolioze je neposredno odvisna od odprave vzroka njenega nastanka.

Skolioza pri otrocih zahteva individualno obravnavo, ki je odvisna od starosti otroka, stopnje ukrivljenosti hrbtenice ter tveganja za morebitno poslabšanje. Večina otrok s skoliozo ne potrebuje aktivnega zdravljenja in le redki se bodo soočili s potrebo po operaciji.

Pomembno je redno spremljanje otrokove skolioze. Včasih je veljalo zmotno prepričanje, da zdravljenje pri zelo majhnih otrocih ni potrebno, saj naj bi se njihova hrbtenica med rastjo samodejno poravnala. Vendar pa obstaja tveganje, da se krivulja ne bo spontano izboljšala, kar lahko privede do hujših zapletov.

Večina primerov idiopatskih skolioz se pojavi med 10. letom in časom, ko otrok popolnoma odraste. Skolioza je redko boleča – majhne ukrivljenosti pogosto ostanejo neopažene in se prvič odkrijejo med šolskim pregledom ali na rednem pregledu pri pediatru.

Manjše ukrivljenosti pogosto ostanejo skrite, dokler otrok ne doživi rasti med puberteto, ko nastopijo bolj očitni znaki, kot so:

• Nagibane in neenakomerne rame, pri čemer ena lopatica štrli bolj kot druga.
• Izstopajoče rebro na eni strani.
• Neenakomerna pasovna linija.
• En bok višji od drugega.

Naročite se na specializirano fizioterapijo za skoliozo

Odrasle osebe lahko s skoliozo živijo brez velikih težav ali bolečin. Težave se običajno pojavijo, ko bolezen napreduje in se začnejo kazati pozneje v življenju, včasih celo v starosti.

Običajni znaki skolioze pri odraslih vključujejo neenakomerna ramena, prisotnost “grbe” ter neenakomerne medenične kosti ali boke. Te spremembe so običajno bolj opazne, ko se oseba nagne naprej.

Odrasli s skoliozo lahko doživljajo bolečino, ki jih pripelje k iskanju zdravstvene oskrbe. Bolečina je lahko povezana z ukrivljenostjo same hrbtenice ali pa je posledica stiskanja hrbteničnih živcev.

V nekaterih primerih se pojavi tudi bolečina, povezana z utrujenostjo mišic zaradi dejstva, da mišice na konveksni strani trdo delajo, da bi ohranile telesno ravnovesje, medtem ko so mišice na konkavni strani mehansko v slabšem položaju za optimalno delovanje. To povzroča utrujenost in šibkost, še posebej po dejavnostih na konveksni strani.

Ko pride do stiskanja živcev, to stanje imenujemo spinalna stenoza. Stenoza lahko povzroči vnetje živcev, kar pa vodi v bolečino, otrplost ali šibkost v nogah pri hoji in bolečine v spodnjem delu hrbta, ki jih skupno imenujemo išias.

V nekaterih primerih se lahko pojavijo spremembe v telesu, kot so:

• Izguba višine
• Neenakomerna poravnava medenice in bokov
• Zadihanost ali hitra utrujenost – to vpliva na paciente z velikimi in napredujočimi ukrivljenostmi (nad 70 stopinj), ki stiskajo pljuča.
• Zgodnji občutek sitosti v želodcu – pritisk na trebuh lahko povzroči občutek sitosti med obrokom, čeprav želodec sam ni resnično poln.

Ko se soočamo s pacientom, ki ima hudo skoliozo, to pomeni, da se njegovo stanje in ukrivljenost hrbtenice  poslabšujeta. To pomeni tudi, da je bolj verjetno, da bodo doživeli neželene simptome in dodatne zaplete, povezane s svojim stanjem.

Pri hudih skoliozah so zgoraj omenjene spremembe, povezane z blažjimi oblikami bolezni, bolj izrazite. Spremembe v drži postanejo očitne, saj je pogosto prisotna celotna asimetrija telesa.

Težave z dihanjem

Huda skolioza lahko vpliva tudi na organe, kot so pljuča. Deformacije reber so v tem obdobju pogoste, še posebej, če ima pacient skoliozo v prsnem delu hrbtenice.

Ko skolioza povzroči deformacijo rebra, postane visoko tveganje za težave z dihanjem. To je zato, ker deformacija pritiska na pljuča, vpliva na pljučni volumen in otežuje globoko dihanje.

To morda ni vedno opazno pri vsakodnevnih aktivnostih, vendar postane bolj opazno pri športnikih ali tekačih na dolge razdalje, kjer se kaže kot plitvo dihanje.

Omejitve gibljivosti in oslabitev mišic

S hudimi skoliozami se lahko razvijejo tudi težave z gibljivostjo. Zaradi neenakomerne obremenitve hrbtenice in njenih sklepov se gibljivost omeji, kar povzroča hude bolečine.

Ko oseba doživlja težave z mišicami, ki podpirajo hrbtenico, ima težave z gibljivostjo tako v smislu nelagodja kot tudi funkcionalnosti.

Motnje motoričnega in senzoričnega nadzora

Ko pride do nestabilnosti v sklepih hrbtenice zaradi nenormalne ukrivljenosti, se hrbtenjača razteza. Ker hrbtenica deluje v tandemu z možgani za oblikovanje centralnega živčnega sistema telesa, to lahko vpliva na motorični in senzorični nadzor.

Nevrološke motnje so pogosto povezane s skoliozo, moteno pa je lahko tudi izločanje hormonov, saj so povezani z možgani in centralnim živčnim sistemom.

Težave z ravnotežjem

Težave z ravnotežjem in propriocepcijo so prav tako povezane s skoliozo. Propriocepcija se nanaša na telesno sposobnost orientacije v prostoru brez vizualnih napotkov. Zelo težko je za osebo s hudo skoliozo zapreti oči in stati na eni nogi.

Ravnotežje lahko prizadene tudi asimetrija telesa. Pogosto, ko se oseba s hudimi skoliozami usede, se sključi; to povzroči večji pritisk na sklepe hrbtenice in lahko povzroči več bolečine in napačno poravnavo. To vpliva na celotno biomehaniko hrbtenice in povezanih sklepov.

Diagnostični pregled vključuje pregled zgodovine bolezni (anamneza), fizični pregled in diagnostično slikanje. Klinični pregled vključuje podroben pregled anatomske pozicije hrbtenice, krivine hrbtenice, morebitne rotacijske deformacije, celotne telesne drže in zamik ramenskega ter medeničnega obroča.

Diagnostik uporablja skoliometer (medicinski pripomoček), ki izmeri kot rotacije (angle of trunk rotation – ATR). Opravijo se meritve mišične moči, vzdržljivosti in sorazmerja. Ugotovi se stopnja obremenilne kapacitete hrbtenice (sposobnost hrbtenice prenašanja obremenitev). Diagnostik izvede specifične teste, kakor je Adamov test predklona, kjer se oseba predkloni do točke, kjer je hrbtenica paralelno poravnana s tlemi.

Pred zdravljenjem skolioze je priporočena izvedba rentgenskega (RTG) slikanja hrbtenice za pridobitev natančnih razsežnosti in strukture skolioze. Po RTG slikanju se pri specialistu ortopedije določi vzorec oz. tip krivine, stopnjo skolioze ter stanje fizioloških krivin. 

Skolioza je opredeljena kot diagnoza, ko je deformacija hrbtenice v odklonu od vertikalne osi večja od 10 stopinj.

Skolioze z zamikom hrbtenice med 10 in 20 stopinj se opazuje, če skolioza doseže zamik med 20 in 45 stopinj se zdravi z konservativnim pristopom ambulantne fizioterapije ter terapevtske vadbe, ki je individualno prilagojena tipu skolioze, starosti pacienta, ter individualnim značilnostim krivin hrbtenice.

Pri skoliozah večjih od 45 stopinj se izvaja kirurško zdravljenje.

Naročite se na specializirano fizioterapijo za skoliozo

Specialno fizioterapevtsko zdravljenje temelji na diagnostičnem poročilu in se zastavi individualno na podlagi vsakega posameznika.

Fizioterapevtska faza zdravljenja

Strokovnjaki fizioterapije izvajajo manualno terapijo, terapijo prožilnih točk in miofascialno sproščanje za zmanjšanje bolečine in zmanjšanja mišične napetosti.

V kombinaciji z uporabo najsodobnejših naprav, učinkovito pospešujejo celične procese, pospešijo regeneracijo in aktivno zmanjšujejo bolečino. Izvajajo se:

• Diamagnetoterapija,
• TECAR terapija,
• Terapija z laserjem,
• Elektroterapija HiTop.

Ključnega pomena je izvajanje specialne terapevtske vadbe s katero kontroliramo bolečino, izboljšamo hrbtenično lego, povečamo obremenilno kapaciteto hrbtenice, izboljšamo posturalno kontrolo in povečamo mobilnost hrbtenice. 

Skladno z napredkom se izboljša funkcinalnost pljuč in spremeni se dihalni vzorec.

Potrebno se je zavedati, da se pri določenih stopnjah skolioze oblika hrbtenice ne spremeni, vendar uspešno vplivamo na simptome (bolečina, otrdelost, mišična šibkost!).

Kinezioterapevtska faza zdravljenja skolioze

Po opravljeni fizioterapije skolioze vaše zdravljenje prevzamejo strokovnjaki kineziologije, ki pomagajo ohranjati optimalno stanje hrbtenice in telesa.

Skozi specialno terapevtsko vadbo se želi vzpostaviti moč in večjo gibalno funkcijo hrbtenici ter okrepiti njeno odpornost.

Primarno se izvajajo vadba za krepitev in raztezna vadba za povečanje obremenilne kapacitete hrbtenice in njene splošne mobilnosti!

Ključnega pomena je ohranjanje in krepitev celotnega telesa, kjer se vzpostavlja pravilno telesno držo in posturalno kontrolo. 

Ali se lahko skolioza popravi?

Zdravljenje skolioze je odvisno od velikosti ukrivljenosti hrbtenice. Blage ukrivljenosti hrbtenice se v večini lahko obvladujejo brez operativnega zdravljenja, medtem ko se pri zmernih ali velikih ukrivljenostih lahko uporabijo stezniki ali operacija za obnovitev normalne drže hrbtenice. Pomembno je, da se posvetujete s specialistom, ki bo priporočil najustreznejši način zdravljenja, če je to potrebno.

Ali se skolioza s starostjo poslabša?

Da, skolioza se lahko in se bo poslabšala s starostjo. Razlog za to je, da je ta težava progresivna, kar pomeni, da se brez ustreznega zdravljenja s časom poslabša. Poleg tega se hrbtenica še naprej spreminja med staranjem, kar lahko povzroči bolj izrazito ukrivljenost.

Ali je vadba pri skoliozi koristna?

Vadba je koristna za bolnike s skoliozo, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z drugimi terapijami, kot je nošenje steznika. Vadba lahko pomaga pri razvijanju in ohranjanju moči osrednjih mišic, ki podpirajo hrbtenico. Priporočamo vam, da vadbo izvajate pod strokovnim nadzorom.

Do katerega leta se lahko deformacija najučinkoviteje zmanjša?

Največji potencial za korekcijo je v obdobju intenzivne rasti (adolescenca), preden se zaključijo procesi okostenitve. Pri odraslih se s kinezioterapijo težko bistveno zmanjša stopnja ukrivljenosti (Cobbov kot), vendar pa lahko drastično izboljšamo držo, odpravimo bolečine in preprečimo nadaljnje poslabšanje krivine v pozni starosti.

Ali lahko zdravimo skoliozo brez operacije?

V primerih blage in zmerne skolioze lahko specialne terapevtske vaje in nošenje steznika pomagajo pri zmanjšanju ukrivljenosti, izboljšajo držo ter pomagajo olajšati bolečine. Poleg tega lahko fizioterapevtske tehnike pripomorejo k izboljšanju gibljivosti vaše hrbtenice.

Katere napredne metode so najbolj učinkovite pri zdravljenju skolioze?

Najbolj uveljavljena in dokazano učinkovita metoda obravnavanja skolioze so specifične korektivne vaje za skoliozo, ki dokazano zmanjšujejo napredovanje krivine in izboljšujejo mišično ravnovesje. Pomembno vlogo ima tridimenzionalna dihalna terapija, s katero se zmanjša torzijska komponenta krivine in poveča simetrična aktivacija paraspinalnih mišic.

Postopki manualne terapije pomagajo izboljšati gibljivost, kar omogoča učinkovitejše izvajanje korektivnih vaj. Redna in strokovno nadzorovana vadba dokazano izboljšuje funkcionalno zmogljivost, telesno simetrijo in zmanjšuje bolečino, tudi pri odraslih s kronično skoliozo. V Medicofit kliniki izvajamo celostno zdravljenje skolioze, ki vključuje korektivne vaje, individualno prilagojene dihalne tehnike in natančno motorično re-edukacijo trupa. Tak pristop omogoča funkcionalno stabilizacijo hrbtenice, upočasnitev napredovanja deformacije in dolgoročno izboljšanje drže.

Pri napredovalih primerih, ko je Cobbov kot večji od 25–30°, se v skladu s smernicami uvede individualno prilagojena ortoza, kot sta Chêneau ali Boston opornica, ki z zunanjimi silami pomaga ohranjati korekcijo med rastjo skeleta. Operativni poseg je praviloma indiciran šele pri krivinah, ki presežejo 45–50° Cobbovega kota, kadar obstaja tveganje za napredovanje deformacije ali motnjo v delovanju pljuč in srca.

Ali obstaja hitra diagnostika za skoliozo?

Da, klinična diagnostika skolioze se začne z Adamovim testom predklona, ki omogoča odkrivanje asimetrije hrbta, nato pa se izvede meritev Cobbovega kota z rentgensko sliko za določitev stopnje krivine.

Klinični pregled vključuje tudi oceno rotacije trupa z inklinometrom, analizo drže in mišične simetrije. Slikovna diagnostika (RTG) je standard, MR pa se uporablja, kadar obstaja sum na nevrološko etiologijo. V Medicofit kliniki izvajamo celostno diagnostiko, ki vključuje analizo drže ter funkcionalno testiranje mišične moči in gibljivosti, kar omogoča natančno določitev obremenitvenih vzorcev in pripravo individualnega programa zdravljenja.

Kje lahko rezerviram termin za fizioterapijo za skoliozo?

Če imate težave s skoliozo vam svetujemo, da se naročite na diagnostično terapijo pri specialistu fizioterapije v kliniki Medicofit. Termin lahko rezervirate s klicem na telefonsko številko 064 190 220, preko e-pošte medicofit@medicofit.si ali preko spletnega obrazca na naši spletni strani.