Skolioza hrbtenice

Kaj morate nujno vedeti o skoliozi hrbtenice?

Skolioza je tridimenzionalna deformacija oziroma ukrivljenost hrbtenice v obliki črke C ali S.

Zdrava hrbtenica ima v koronalni ravnini (to je čelna ravnina, ki anatomsko razdeli telo na sprednji in zadnji del) izravnano vertikalno lego z obojestransko simetrijo (kar pomeni, da je poravnana). 

Pri skoliotični hrbtenici se pojavi stranski odklon od normalne vertikalne osi (hrbtenica se zamakne v levo ali desno), nastopi osna rotacija vretenc (vretenca več niso poravnana ampak ukrivljena) in fiziološke krivine prsne ali ledvene hrbtenice (spremeni se naravna oblika hrbtenice). 

Ali ste vedeli, da se skolioza najpogosteje razvije v torakalnem predelu hrbtenice in je prisotna levostransko?

Pogosta oblika skolioze je adolescentna skolioza, ki nastopi med 10. letom starosti in končno rastjo ter je povezana s hitrim skokom v naraščanju telesne višine. 

Prav tako se pojavi pri starejših osebah zaradi degenerativnih sprememb v telesu in odvijajočih procesov staranja. 

Pomembno je življenjsko obdobje, v katerem se skolioza pojavi, namreč nižja kot je starost otroka pri postavitvi diagnoze skolioze hrbtenice, večja je verjetnost napredovanja krivin. 

Ali ste vedeli, da je pri deklicah večja verjetnost poslabšanja skolioze in napredovanja bolezni, v kolikor obdobje rasti še ni zaključeno?

Normalna ali skoliotična hrbtenica?

Hrbtenica je anatomsko razdeljena na tri glavne dele – vratni del, prsni del in ledveni del. Sestavljena je iz 33 vretenc, ki so postavljena ena nad drugo. 

Vretenca so postavljena vertikalno v ravni liniji, vendar se ob prisotnosti skolioze prične zamikati v levo ali desno (se odmakne na stran, zarotira), kar podre celotno telesno dinamiko.

Skoliza povzroči neravnovesje v ramenskem in medeničnem obroču, kar vpliva na celotno biomehaniko telesa, vzorec hoje in obremenjevanje telesnih struktur. 

Najpogosteje se pojavi v prsnem in ledvenem predelu hrbtenice in jo oblikuje v obliko črke C, redkeje v obliki črke S.

Vrste skolioze

Skoliozo razvrščamo v oblike, glede na dejavnik tveganja – idiopatsko, kongentialno, nevromišično, degenerativno in funkcionalno.

Idiopatska skolioza

Najpogostejša oblika skolioze hrbtenice je idiopatska skolioza, ki predstavlja 80% vseh primerov in pomeni, da ne poznamo vzroka njenega nastanka. Nekateri znanstveniki domnevajo, da je krivec za pojav skolioze v genetskem izvoru.

Idiopatska skolioza se nadaljnjo razvršča v starostne skupine: 

• Infantilno (od rojstva do 2 leta starosti), 
• Juvenilno (3 do 9 let), 
• Adolescentno (starejši od 10 let) in 
• Odraslo (progresivna oblika, ki izvira iz adolescence).

Kongenitalna skolioza

Je redka oblika skolioze, ki nastane zaradi nepravilne rasti hrbteničnega vretenca.

Nepravilen razvoj je prisoten že ob rojstvu otroka, vendar se skolioza prične jasno odražati šele kasneje v življenju. 

Ob kogenitalni skoliozi so pogosto pridružene bolezni ledvic, mehurja in živčnega sistema.

Nevromišična skolioza

Nastane kot posledica okvare živčnega ali mišičnega sistema. 

Skolioza se pojavi zaradi nepravilnega delovanja živčevja oziroma mišičja, kar onemogoča zadostno stabilnost in oporo celotni hrbtenici. 

Nevromišična skolioza se pogosto pojavi pri pacientih z okvaro hrbtenjače, spine bifide in cerebralne paralize.

Degenerativna skolioza

Najpogosteje nastane pri starejših osebah nad 65 let zaradi starostnih procesov, ki se odvijajo v telesu.

S starostjo se sposobnost obnavljanja in regeneracije telesa zmanjša, kar vodi do hitrejše obrabe in degenerativnih sprememb. 

Značilno za degenerativno skolizo je bolečina v križu in mravljinčenje ter občutek otopelosti do prstov na nogi. 

Funkcionalna skolioza

Funkcionalna skolioza označuje abnormalne krivine, ki niso nastale kot prirojene okvare temveč kot

• Posledica neustreznega življenjskega sloga, 
• Kadar je ena noga krajša od druge,
• Porušenih mišičnih ravnovesij ali 
• Enostranskih obremenitev.

Odprava funkcionalne skolioze je neposredno odvisna od odprave vzroka njenega nastanka.