Bolečine v kolku – kaj je lahko narobe ?

Kompleksnost in raznolikost kolčnega sklepa se ne kažeta samo v nalogah, ki jih kolčni sklep opravlja, temveč tudi v patoloških spremembah, ki ga lahko prizadenejo (13). Tovrstne spremembe pogosto spremlja bolečina v kolku, ki prizadane tako splošno populacijo kot športnike. K razvoju določene patologije pripomorejo starost, spol, genetika, življenjski slog, obremenitve na delovnem mestu in športna panoga (9).

Sestava kolčnega sklepa

Kolčni sklep je sestavljen za prenašanje obremenitev ter zagotavljanje gibljivosti spodnjih okončin. Ima tri funkcije:

• Omogoča gibljivost spodnjih okončin,
• prenaša obremenitve med zgornjim delom telesa, trupom in spodnjim udom in
• zagotavlja stabilno podporo pri aktivnostih, ki vključujejo prenašanje lastne teže (2).

Kolčni sklep je oblikovan tako, da zagotavlja nemoteno opravljanje zgoraj opisanih nalog. Medenica je sestavljena iz treh kosti, le te pa se stikajo na vdolbini na zunanjem delu. To je vtični del, kamor se stakne glavica stegnenice in skupaj oblikujeta kolčni sklep (6). Kolčni sklep je kroglast sklep, kar omogoča precej veliko gibljivost v vseh ravninah.

Za izvedbo gibanja je potreben kompleksno delujoč sistem pasivnih in dinamičnih stabilizatorjev. Preko kolčnega sklepa, zaradi velike prostosti gibanja, poteka veliko število mišic, ki zagotavljajo premike hkrati pa skrbijo za stabilnost sklepa. Kolčne mišice izraščajo iz medenice in ledvene hrbtenice, naraščajo pa se na stegnenico in pa tudi na mečne kosti (13).

Kolčni sklep se med vsakodnevnimi aktivnostmi nikoli povsem ne razbremeni (9). Za omejitev bolečine ali morebitne obrabe sklepa je treba zmanjšati vpliv reakcijske sile na sklep, kar med drugim pomeni zmanjšati telesno težo (če je potrebno) in razvijati medmišično koordinacijo, s čimer dosežemo usklajeno delovanje živčno–mišičnega sistema, s tem pa enakomernejše obremenjevanje sklepa (9). To lahko dosežemo s pomočjo fizioterapije in kineziologije. 

Včasih pa so vzrok za bolečine v kolku nepravilno oblikovane kosti ali pa sčasoma pride do tako velike obrabe, da se operativnemu posegu ne moremo izogniti. Tudi v teh primerih bosta fizioterapija in kinezioterapija v rehabilitaciji uspešno pripomogli k povrnitvi funkcije in življenju z manj bolečinami.

Postavljanje pravilne diagnoze za bolečine v kolku

Ko je prisotna bolečina v kolku, je potrebno dobro analizirati celotno telo – tako v statični drži kot med gibanjem. Vzrokov, zakaj prihaja do bolečine v kolku, je lahko več, prav tako kot je v predelu kolka veliko različnih anatomskih struktur.

Pri pregledu ne smemo izpustiti vpliva sosednjih sklepov. Bolečina v kolku je morda le sekundarna posledica, vzrok pa leži v kolenskem sklepu, gležnjih ali stopalih. Pomembno je tudi, kaj se dogaja višje nad kolčnim sklepom – v trupu.

Za določanje diagnoze fizioterapevtom pomaga tudi opis bolečine. Na pregledu fizioterapevtu poskušajte opisati kakšna je bolečina v kolku glede na intenzivnost, trajanje, lokacijo in kvaliteto. 

Intenzivnost bolečine v kolku

Fizioterapevta bo zanimalo, kako močna je bolečina v kolku in kdaj se pojavlja. Ponavadi bolečino ocenjujemo od 0 – 10, pri čemer 0 pomeni odsotnost bolečine in 10 največjo možno bolečino, ki si jo lahko zamislimo. Pomemben podatek je tudi, kaj bolečino poslabša in kaj jo omili.

Ob poslabšanju bolečine v kolku med gibanjem povzročimo napetost v mišicah, iz česar lahko sklepamo na poškodbo mehkih tkiv. Med gibanjem povzročimo tudi kompresijsko silo na sklep, kar je lahko boleče, če so poškodovane sklepne površine (kosti, hrustanec). 

Če se pojavljajo bolečine v kolku ponoči, je sprožilec lahko položaj telesa med spanjem. Če je prisoten burzitis, bo spanje na prizadetem boku lahko izzvalo iritacijo in posledično nočno bolečino. Enako pri osteoartritisu ali piriformis sindromu sam dolgotrajni položaj lahko izzove bolečine v kolku ponoči. Tudi tendinopatije so lahko razlog za bolečine v kolku ponoči. Za tetive je znano, da se med aktivnostjo segrejejo in bolečina popusti. Bolečina se pojavi po 24 urah po aktivnosti. 

Trajanje bolečine v kolku

Glede na trajanje lahko klinično ločimo akutno bolečino, ki je prisotna manj kot 3 mesece in pa kronično bolečino, ki je prisotna dlje kot 3 mesece. Iz podatka, kako dolgo je prisotna bolečina v kolku lahko razberemo ali gre za poškodbo, ki se je zgodila v točno določenem trenutku npr. zlomi, raztrganine mišic ali tetive ali pa gre za degenerativno stanje, ki se postopoma slabša, kot je to značilno za osteoartritis.

Lokacija bolečine v kolku

Vzrok bolečine v kolku je lahko iz različnih struktur. Pomemben podatek je tudi, ali je bolečina prisotna le lokalno/točkovno ali mogoče seva v sosednja področja. Če je prisotna poškodba živca je zanjo značilno, da jo občutimo po celotnem poteku živca. Če je npr. ukleščen ishiadični živec, bomo bolečino občutili prav vse do palca na nogi. Za dodatno potrditev diagnoze je po posvetu s strokovnjakom svetovano opraviti tudi diagnostično slikanje glede na patologijo. 

Kvaliteta bolečine v kolku

Zelo pomemben podatek je tudi kvaliteta bolečine, kar pomeni kako občutimo bolečino: ali je ostra, topa, globoka, površinska, pekoča itd. Ta informacija bo fizioterapevta bolje usmerila na to, katera struktura kolka je poškodovana.

Pekoča bolečina v kolku je lahko prisotna zaradi več različnih razlogov. Lahko gre za burzitis, tendinitis, poškodbo mišice ali živca. Pekoča bolečina v kolku se občuti kot močna, ostra, rezajoča bolečina in jo pogosto spremlja vnetje. Pekoča bolečina v kolku je pogosta pri diagnozi burzitisa, utesnitvenega sindroma in osteoartritisa, kjer se zaradi povečanega trenja pojavljajo poškodbe sklepnih površin.

Spremembe v sklepnih površinah pa vodijo tudi do sprememb in vnetij na tetivah ali mišicah. Pekoča bolečina v kolku spremja tudi stanja pri katerih pride do utesnitve živca. Pogosto ob tem čutimo tudi mravljinčenje oz. spremenjeno občutenje ali omrtvičenost.

Pogosti vzroki bolečine v kolku

Poglejmo si nekatere diagnoze pri katerih je kot posledica bolečina v kolku stalna spremljevalka.

Artritis kolka

Artritis je izraz za vnetje sklepov in obsklepnih struktur. Poznamo veliko različnih vrst, med njimi sta najbolj pogosta osteoartritis in revmatoidni artritis, med artritise pa spadata tudi putika in fibromialgija (1). Osteoartritis (OA) kolka je zelo pogost problem zahodne družbe. Prizadene kar do 25 % populacije starejše od 55 let, pogosteje zbolijo ženske, k nastanku pa poleg staranja pripomorejo tudi genetski dejavniki in življenjski slog (10).

Pri OA gre za progresivno obrabo hrustanca, posledično pa pride do stika kosti ob kost kar povzroči spremembe na kostnem sistemu. Seveda pa ena sprememba vpliva na drugo in so ob tem prizadete tudi mehko-tkivne strukture kolčnega sklepa. 

Bolečine v kolku, ki se pojavljajo pri OA se pojavljajo postopoma. Lahko sevajo naprej v dimlje ali nazaj proti zadnjici, stegnu ali kolenu. Posebej značilne so bolečine v kolku ponoči oz. bolečine v mirovanju po aktivnosti. Značilna je tudi jutranja okorelost sklepa ali po daljšem mirovanju.

Ko pacienti izvedejo aktivno fleksijo kolka, začutijo bolečino na zunanji strani kolka. Simptomatika, ki jo spremlja bolečina v kolku, je tudi prisotnost pokanja, škrtanja, preskakovanja v kolčnem sklepu, šepanje, zmanjšanje gibljivosti sklepa in povečane občutljivosti. V začetku bolezni se največja omejitev pojavi v gibu abdukcije in rotacije, ko pa bolezen napreduje postanejo omejeni tudi gibi v drugih smereh (1).

Displazija kolka

Displazija kolka je stanje, ki obsega različne nepravilnosti glede na anatomsko obliko glavice stegnenice in sklepne ponvice – acetabuluma, s katero je stegnenica v stiku. Zaradi neoptimalno oblikovanih kosti sčasoma pride do kroničnih sprememb, ki se kažejo tako v spremembah na kostnem sistemu kakor na spremembah sklepne kapsule, ligamentov in mišic kolka.

Pogosta je razvoja displazija kolka, ki je tudi najbolj pogosta nepravilnost v razvoju gibal. Večina (60-80 %) abnormalnosti se reši spontano znotraj 8 tednov po rojstvu (14). Displazijo kolka opazimo tudi med odraslo popuacijo. Nekaj med njimi jih poroča o problemih že iz otroštva, večino odraslih pa ne ve za problem dokler se je pojavi bolečina v kolku. 

Bolečina v kolku se po navadi pojavi na lateralni strani kolka ali spredaj v dimljah. Bolečina se občuti kot globoka, kar je posledica kroničnih poškodb hrustanca, labruma ali mehkih tkiv na stranskem ali sprednjem delu kolka. Običajno se poveča med aktivnostjo in zmanjša z mirovanjem.

Bolečina v kolku se lahko pojavlja tudi zaradi mišične prenapetosti. Namreč mišice, ki kolk odmikajo (abduktorji) morajo delati bolj intenzivno, ker je acetabulum pri displaziji kolka bolj plitek in ne daje zadostne podpore glavici stegnenice. Pravo tako morajo biti bolj aktivni fleksorji kolka in včasih bolečino v kolku spremlja tudi občutek zategovanja, pokanja in preskakovanja med aktivnostjo (8). Bolečine v kolku ponoči se pri displaziji kolka pojavljajo v približno polovici primerov. Če se vam pojavlja, obiščite strokovno pomoč (7).

Pri odraslih z displazijo kolka povprečno traja približno 5 let, da pridejo do prave diagnoze v tem času pa obiščejo vsaj 3 različne zdravstvene specialiste. Če torej vaši problemi vztrajajo, če se bolečina v kolku redno pojavlja in se ne izboljšuje, čimpreje poiščite drugo mnenje (8).

Piriformis sindrom

Piriformis sindrom je živčno mišična motnja, ki nastane, kadar mišica piriformis stisne ishiadični živec. Mišica piriformis je pomembna pri gibanju spodnjega dela telesa, saj stabilizira kolčni sklep, skrbi za dvig in obračanje stegna. Ishiadični živec poteka ob ali skozi mišico piriformis, navzdol po zadnji strani noge in se konča v stopalih. Krč mišice piriformis lahko povzroči stisnjenje živca in pojavi se piriformis sindrom (11). 

Bolečina v kolku pri piriformis sindromu se pojavlja v predelu zadnjice in stranskega dela kolka, občasno pa se lahko občuti tudi po sprednjem delu stegna. Bolečina se poveča med aktivnostjo, pri vstajanju iz postelje ali pri dolgotrajnem sedenju. Sproži jo lahko nek določen gib, ki povzroči, da se bolečina razširi pa poteku ishiadičnega živca navzdol po nogi.

Posamezniki poročajo o mravljinčenju, ostri bolečini, ki se širi po nogi in otopelostjo v zadnjici. Bolečina je lahko zelo huda (11). Velikokrat se zgodi, da se piriformis sindom zamenja za išias, kjer je prisotna patologija diskov lumbalne hrbtenice in se posledično živec stisne v predelu izstopa iz hrbteničnega kanala. Ločimo jih s kvalitetno opravljenim kliničnim pregledom ter diagnostičnim slikanjem.

Utesnitveni sindrom kolka

Utesnitveni sindrom je poznan tudi pod kratico FAI (angl. femoroacetabular impingment). Podobno kot pri displaziji kolka, gre pri utesnitvenem sindromu za ne-optimalno oblikovane sklepne površine acetabuluma ali glavice stegnenice. Pri sindromu FAI gre morfološko za tri različice oblike sklepnih površin.

Pri prvi obliki gre za to, da glavica stegnenice na delu, ki prehaja v vrat stegnenice, ni popolnoma okrogle oblike in se zato ni možno gladko gibanje. Ob gibanju »zadeva« ob hrustanec znotraj acetabuluma in ga poškoduje, kar povzroča bolečine v kolku. Pri drugi obliki FAI gre za to, da je kost acetabuluma oblikovana tako, da presega robove normalne oblike – preveč zaobjema glavico stegnenice in zato prihaja do povečanega trenja in znotraj skepnih poškodb. Tretja oblika pa je kombinacija prvih dveh (5). 

Bolečine v kolku, ki so povezane z utesnitvenim sindromom, so prisotne na lateralni strani kolka, dimljah ali sevajo v zadnjico, spodnji del hrbta in stegno. Bolečina se običajno pojavi med gibanjem in jo po navadi spremlja omejitev v gibljivosti, klikanje, pokanje in preskakovanje v sklepu, okorelost sklepa in zmanjšana funkcionalnost.

Zaradi prevelikega trenja kosti med seboj je lahko prisotna pokoča bolečina v kolku (5). Pri FAI je pogosto najbolj omejena fleksija kolka z notranjo rotacijo. Težave se zato pojavljajo naprimer pri vzpenjanju ali spuščanju po stopnicah, kjer je potrebna večja fleksija kolka kakor pri hoji po ravni podlagi (15). 

Bolečinski sindrom velikega trohantra – GTPS

Bolečinski sindrom velikega trohantra ali v angleščini greater trochanteric pain syndrome« (GTPS) je krovni izraz, ki zajema različne patologije od burzitisa do tendinopatij. Nastane lahko zaradi preobremenitve tetiv, nepolnega in nezadostnega celjenja tetiv, kompresije tetiv, kar se zgodi zaradi nesimetričnega delovanja mehkih struktur v kolku, dlje časa trajajočem statičnem položaju kolka v upogibu (npr. med sedenjem), mišičnega neravnovesja in s tem preobremenjenost določenih struktur, sindroma pokajočega kolka ali kot posledica osteoartritisa kolka ali iliotibialnega sindroma (4).

Bolečine v kolku pri GTPS so tipično prisotne na stranskem delu. Področje je izredno občutljivo na dotik, bolečina pa se lahko širi navzdol po stranskem delu stegna proti kolenu ali nazaj proti zadnjici.

Bolečino opišemo kot zbadajočo in intenzivno, prisotna je lahko tudi pekoča bolečina v kolku poveča pa se ob sočasnem gibu odmika v kolku in zunanje rotacije – torej gib, ob katerem želimo gleženj noge položiti na nasprotno koleno (4). 

Bolečina v kolku se poslabša tudi, če ležimo na prizadetem boku, včasih je tudi problematično ležanje na neprizadetem boku, kjer boleča noga pade rahlo navzdol, kar povzroči kompresijo.

Za bolečine v kolku ponoči je torej vzrok lahko tudi utesnitveni sindrom. Prav tako se bolečina izrazi med aktivnostjo, ko nogo obremenimo – hoja po ravnem ali po stopnicah, tek, včasih je dovolj že samo stoja. Bolečina se prav tako poslabša med daljšim sedenjem ali s sedenjem s prekrižanimi nogami (12).

Komu zaupati rehabilitacijo bolečine v kolku?

Zaradi kompleksnosti rehabilitacijskega procesa bolečin v kolku je pomembno, komu zaupate svoje telo.

Bolečina v kolku je pogost spremljajoč simptom različnih patologij. Ker je telo kompleksen in med seboj usklajen sistem se pogosto zgodi, da ena patologija vodi v drugo in povzroči problem na več sklepnih sistemih hkrati.

Displazija kolka naprimer lahko vodi v osteoartritis le tega pa spremlja tendinopatija. Hkrati spremenjena dinamika kolka vpliva na koleno in hrbtenico in kar naenkrat je težko vedeti kako in kje bi se lotili reševanja problemov, ki so nastali čez leta. Rehabilitacije se zato ne lotevajte na lastno pest.

Naroči se na fizioterapijo za bolečine v kolku

Izjemno pomembno je, komu zaupate svoje telo v procesu rehabilitacije ali v preventivnih programih vadbe. Pravilno progresijo lahko izvaja le ekipa stokovnjakov multidisciplinarnih področji, ki med seboj sodelujejo, se dopolnjujejo, razumejo mehanizem nastanka poškodbe ter specifiko športa ali rekreacije v katero še poškodovani vrača. Bolečine v kolku v kliniki Medicofit obravnavamo v okviru celostnega zdravljenja s fizioterapijo in kineziologijo.

Viri in Literatura

1.American Academy of Orthopaedic Surgeons. Diseases and conditions: Osteoarthritis of the hip.Available at: https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases–conditions/osteoarthritis-of-the-hip [20.9.2022]

1. Brunker & Khan’s. Clinical sports medicine. Hip related pain. pp: 510-545.
2. CDC, Arthritis types. Available at: https://www.cdc.gov/arthritis/basics/types.html [20.9.2022] 
3. Ganderton, C., Semciw, A., Cook, J., Moreira, E. & Pizzari, T.. 2018. Gluteal loading versus sham exercises to improve pain and dysfunction in postmenopausal women with greater trochanteric pain syndrome: a randomized controlled trial. Journal of Women’s Health. 1;27(6), 815-29.
4. Griffin DR, Dickenson EJ, O’Donnell J, Agricola R, Awan T, Beck M et al.(2016).The Warwick Agreement on femoroacetabular impingement syndrome (FAI syndrome): an international consensus statement. Br J Sports Med. 50(19):1169-76.
5. Hlebš, S., Slakan Jakovljević, B. & Klauser, M.,  2014. Manualna terapija – sklepna mobilizacija udov testiranje in terapija. Univerza v Ljubljani, Zdravsvtena fakulteta, pp 86-87. 
6. International hip dyspalsia institute. Adult Diagnosis. Available at: https://hipdysplasia.org/adults/diagnosis/ [20.9.2022].
7. International hip dyspalsia institute. If you have hip dysplasia, you are not alone. Avaliable at: https://hipdysplasia.org/adults/ [20.9.2022].
8. Kodarin, Jan. 2017. Najpogostejše poškodbe kolčnega sklepa in gibalnoterapevtski pristopi k zdravljenju. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem. 
9. Lespasio MJ, Sultan AA, Piuzzi NS, Khlopas A, Husni ME, Muschler GF, Mont MA. Hip osteoarthritis: a primer. The Permanente Journal. 2018;22. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5760056/ (last accessed 19.11.2019)
10. Lightsey, R. (2021). Piriformis syndrome. WebMD. Available at: https://www.webmd.com/pain-management/guide/piriformis-syndrome-causes-symptoms-treatments  [24.9.2022]
11. Lin, C.Y. & Fredericson, M., 2015. Greater Trochanteric Pain Syndrome: An Update on Diagnosis and Management. Curr Phys Med Rehabil Rep, 3(1). 60-66.
12. Moore, K.L., Dalley, A.F. in Agur, A.M.R. (2014). Clinically Oriented Anatomy. (7th ed.) Baltimore: Lippincott Williams & Wilkins, a Wolters Kluwer business.
13. Radiopedia Developmental dysplasia of the hip Available: https://radiopaedia.org/articles/developmental-dysplasia-of-the-hip [20.9.2022].
14. Wahoff, M., 2014. Rehabilitation after labral repair and femoroacetabilar decompression: Criteria-based progression through the return to sport phase. The International Journal of Sports Physical Therapy, 9(6), pp 813