Medicofit

Spinalna stenoza

Spinalna stenoza je stanje, ki v večini primerov prizadane starejšo populacijo, po 60. letu starosti. Gre za patološko zoženje hrbteničnega kanala, pri katerem je značilno, da se pojavi bolečina v ledveni hrbtenici s sevanjem v spodnjo okončino.

Kaj morate nujno vedeti o spinalni stenozi?

Spinalna stenoza je patološko zoženje hrbteničnega kanala, ki ga povzročajo degenerativne spremembe medvretenčnih diskov, fasetnih sklepov in vretenc. Degenerativne spremembe hrbtenice so naravni proces staranja, ki pa ga lahko pospešijo dejavniki neprimernega življenjskega sloga. Degenerativne spremembe hrbtenice so po 50. letu starosti prisotne pri 95% posameznikov.

Simptomi
Simptomi spinalne stenoze se pojavljajo predvsem pri starejših ljudeh, navadno po 60. letu starosti. Velikost hrbteničnega kanala je dedno pogojena, posamezniki z ozkim hrbteničnim kanalom pa so bolj nagnjeni k pojavu spinalne stenoze ob razvoju degenerativnih sprememb hrbtenice. Zoženje hrbteničnega kanala postopoma povzroči mehanično utesnitev živčnih vlaken in hrbtenjače, kar povzroča izrazite bolečine in funkcionalne motnje spodnjih okončin.

Spinalna stenoza se najpogosteje pojavi v ledveni hrbtenici. Hrbtenični kanal je lahko utesnjen v celoti ali pa le deloma, pogosto so utesnjene tudi odprtine, kjer živci izhajajo iz hrbteničnega kanala (foraminalna stenoza).

Naroči se

Kakšni so vzroki za nastanek stenoze ?

Stenoza spinalnega kanala lahko nastane zaradi številnih vzrokov, ki so lahko pridobljeni skozi življenje ali pa prirojeni (kongenitalni), ki so prisotni že ob rojstvu.

Pridobljena spinalna stenoza se razvije pozneje v življenju (po rojstvu) – najpogosteje po 50. letu starosti. Vzrok je običajno poškodba ali spremembe na hrbtenici, ki se pojavijo med procesom staranja (degenerativne spremembe). Možni vzroki za nastanek pridobljene stenoze so:

Artroza: Osteoartroza je stanje, kjer pride do obrabe hrustanca v sklepih, vključno s hrbtenico. Hrustanec deluje kot zaščitna plast sklepov. Ko se hrustanec obrabi, se kosti začnejo drgniti druga ob drugo, na kar telo odgovori z rastjo nove kosti. Kostni izrastki, imenovani tudi osteofiti, nastanejo na vretencih in se raztezajo v hrbtenični kanal, zožijo prostor in stiskajo živce v hrbtenici.

Zlomi in poškodbe hrbtenice: Zlomljene ali premaknjene kosti vretenc ali v bližini hrbtenice lahko povzročijo stenozo hrbteničnega kanala. Vnetje iz poškodb blizu hrbtenice lahko prav tako povzroči težave.

Zadebelitev ali zakostenitev ligamentov: Ligamenti so trakovi vezivnega tkiva, ki držijo hrbtenico skupaj.Vrsta artritisa, imenovana ankilozirajoči spondilitis, lahko povzroči zakostevanje (ankilozo) ligamentov, ki se lahko sčasoma izbočijo v spinalni kanal.

Pagetova bolezen: Pagetova bolezen je kronična bolezen kosti, pri kateri pride do nenormalne rasti kosti. To povzroči, da se kosti postanejo večje, vendar tudi šibkejše kot običajno. Do prekomerne rasti kosti lahko pride tudi v hrbtenici.

Diskus hernija: Med vsakim vretencem je ploski, okrogel blažilni disk (medvretenčni disk), ki deluje kot blažilec udarcev. S starostjo se pojavijo degenerativne spremembe diska, ki lahko zdrsne v hrbtenični kanal in povzroči stenozo.

Kakšni so prirojeni vzroki za nastanek stenoze?

O prirojeni stenozi govorimo, ko je zožitev spinalnega kanala prisotna že ob rojstvu. Težave pri oblikovanju hrbtenice običajno nastopijo že med fetalnim razvojem kot posledica genetskih (dednih) pogojev, ki vplivajo na rast kosti.

Ahondroplazija: Motnja rasti kosti, ki vodi v pritlikavost zaradi genetske mutacije (dedna bolezen).

Motnje pri razvoju hrbtenjače: V fetalnem obdobju lahko pride do nepravilnega razvoja hrbtenjače ali živčnih korenin, kot so spina bifida in druge napake nevralne cevi.

Prirojena kifoza: Prirojena kifoza je nepravilna ukrivljenost hrbtenice, pri kateri se hrbtenica pri otroku ali novorojenčku izboči navzven bolj, kot bi morala, kar povzroči nenormalno zaobljenost zgornjega dela hrbta.

Prirojene krajši pedikli: Pedikli so kostni izrastki, ki povezujejo lok s telesom vretenca. Prirojeni kratki pedikli predstavljajo genetsko pogojeno motnjo, pri kateri so ti pedikli krajši, kar lahko privede do stenoze hrbteničnega kanala.

Osteopetroza: Gre za redko genetsko bolezen, ki povzroči nenormalno rast kosti pri otroku, zaradi česar postanejo kosti izjemno goste.

Kdaj se spinalna stenoza običajno pojavi?

Ob pojavu tipičnih simptomov spinalne stenoze se izvede klinični pregled pacienta z natančno anamnezo simptomov ter izvedbo ustrezne MRI diagnostike in RTG slikanja. Simptomi spinalne stenoze so v začetnih fazah težje natančno določljivi, značilna je bolečina v križu, ki se lahko širi v zadnjico in navzdol po nogah. Simptomatika je lahko eno- ali obojestranska. V bolj progresivnih stanjih spinalne stenoze pacienti navajajo negotovost pri hoji, odrevenelost nog in slabšo mišično moč.

Tipični simptomi napredovane spinalne stenoze zajemajo bolečino, ki se pojavi v spodnjih okončinah po določeni prehojeni razdalji, ki izzveni nekaj minut po mirovanju pacienta.
Razdaljo, ki jo je sposoben prehoditi bolnik s spinalno stenozo, imenujemo klavdikacijska razdalja, ki se krajša s progresijo utesnitve hrbteničnega kanala. Hujša simptomatika zajema kronične bolečine v hrbtu, nevrološke motnje spodnjih okončin in težave z odvajanjem vode ali blata.

Naroči se

Zdravljenje in diagnostika

Simptome spinalne stenoze najprej blažimo z analgetiki, s čimer poskrbimo za zmanjšanje akutno prisotnih bolečin.

V začetni fazi na boleče predele apliciramo instrumentalno terapijo, učinkovite so terapije z laserjem, tecarjem ter visoko frekvenčno elektrostimulacijo. Pomembno je, da po umiritvi simptomov izvedemo prehod v vadbeni del rehabilitacije, kjer s krepitvijo ob hrbteničnih ter globokih trebušnih mišičnih skupin poskrbimo za razbremenitev utesnjenega predela pri dnevnih aktivnostih.

Za dolgoročno izboljšanje simptomov spinalne stenoze je ključna izvedba individualne kineziološke vadbe, s katero vzpostavimo optimalno splošno fizično kondicijo in mišično pripravljenost jedra telesa. Zdravljenje spinalne stenoze je vedno sprva konservativno.

Operativno zdravljenje spinalne stenoze se priporoča, kadar s konservativnim pristopom ni več mogoče uspešno zmanjševati oz. upočasniti napredovanja simptomov.

Konservatino zdravljenje naj se izvaja v obdobju med 4 – 6 mesecev preden pacient pristopi h kirurškem zdravljenju spinalne stenoze. Kirurška sprostitev hrbteničnega kanala se izvede z odstranitvijo zadebeljenih ligamentov, kostnih izrastkov in/ali lamine vretenca.

Alarmantni znaki za obisk kirurga

Čeprav lahko spinalno stenozo uspešno zdravimo s konservativnimi metodami, poznamo nekaj stanj, ko potreben obisk ortopeda.

Konservativno zdravljenje po več mesecih ne zagotovi zadostnega olajšanja. Če še vedno doživljate hudo bolečino in trpite zaradi slabše kakovosti življenja, bi operacija lahko prinesla boljše rezultate.
Povečana otrplost ali oslabelost v okončinah, ki povzroča težave pri hoji ali ravnotežju.
Nenadno nastala šibkost ali izguba nadzora nad črevesjem ali mehurjem – to stanje je ortopedska urgenca in zahteva takojšnjo obravnavo.

V teh situacijah je pomembno razmisliti o operaciji kot možnosti zdravljenja. Vaš zdravnik bo skupaj z vami ocenil vaše stanje ter vam pomagal sprejeti odločitev, ki je najbolj primerna za vaše potrebe.

Vrste operacij za spinalno stenozo

Laminektomija: Ta najpogostejša kirurška metoda vključuje odstranitev dela vretenčne kosti (lamine), izrastkov in vezi, ki pritiskajo na živce. S tem se sprosti stisnjen prostor v hrbteničnem kanalu, kar lahko zmanjša pritisk na živce in hrbtenjačo. To je učinkovit postopek za lajšanje simptomov spinalne stenoze.

Laminoplastika: Uporablja se predvsem za zdravljenje spinalne stenoze v vratnem delu hrbtenice. Med tem kirurškim posegom kirurg naredi rez na hrbtni strani vretenc in ustvari "krov" iz kosti, ki se imenuje laminarni pokrov.

Mikrodiscetomija: Ta postopek vključuje odstranitev poškodovanega dela izbočenega oz. herniranega diska, ki pritiska na živce ali hrbtenjačo.

Spinalna fuzija: Pri tej metodi združimo dve ali več vretenc, da omejimo gibanje v hrbtenici in ji zagotovimo stabilnost. Običajno se izvaja skupaj z laminektomijo, ki lahko zaradi odstranitve dela kosti, povzroči nestabilnost v hrbtenici.

Foraminotomija: Pri foraminotomiji se razširijo prostori (foramni), kjer iz hrbtenjače izstopajo živci. Primerna je za bolnike, ki imajo foraminalno stenozo.

Vsaka od teh kirurških tehnik ima svoje prednosti in omejitve, in izbira med njimi je odvisna od specifičnega primera in potreb bolnika. Kirurg bo ocenil najprimernejšo metodo glede na resnost in lokacijo spinalne stenoze ter druge dejavnike.

Pogosta vprašanja

Kako resna je lahko spinalna stenoza?

V večini primerov je napoved za spinalno stenozo ugodna. Veliko ljudi s spinalno stenozo lahko živi polno in aktivno življenje že s fizioterapevtskim zdravljenjem. Pri hujših zožitvah je lahko potrebna operacija – spinalna dekompresija.

Kdaj je potrebna operacija spinalne stenoze?

Konservativne metode zdravljenja so običajno prva izbira pri zdravljenju spinalne stenoze. Vendar pa obstajajo situacije, ko je treba resno razmisliti o operaciji.

To se zgodi, kadar fizioterapevtske metode ne prinašajo zadostnega olajšanja bolečin ali ko se pojavijo resni simptomi, kot so huda bolečina, oslabelost okončin, težave pri hoji in izguba nadzora nad mehurjem ali črevesjem. V teh primerih lahko operacija pomaga izboljšati kakovost življenja in zmanjšati simptome spinalne stenoze.

Kakšni so zapleti spinalne stenoze?

V hujših primerih lahko spinalna stenoza povzroči izgubo nadzora nad mehurjem ali črevesjem (inkontinenco). Prav tako lahko (odvisno od nivoja v hrbtenici) povzroči spolne disfunkcije, kot sta erektilna disfunkcija ali anorgazmija.

Čeprav je izjemno redko, pa lahko ekstremni primeri spinalne stenoze povzročijo delno ali popolno paralizo nog.

Ali se lahko prepreči nastanek spinalne stenoze?

Večina vzrokov za spinalno stenozo je povezana z normalnim staranjem in obrabo, zato je nemogoče povsem preprečiti to stanje. Vendar pa lahko sprejmete določene ukrepe za ohranjanje zdravja hrbtenice, ki lahko zmanjšajo tveganje ali upočasnijo napredovanje spinalne stenoze.

To vključuje uživanje zdrave prehrane z zadostnim vnosom kalcija za ohranjanje močnih kosti, vzdrževanje zdrave telesne teže, izogibanje kajenju ali prenehanje kajenja, skrb za dobro telesno držo ter redno telesno vadbo, ki krepi mišice (mišice hrbta in stabilizatorje jedra telesa).

Kakšne aktivnosti se odsvetujejo, če imam stenozo spinalnega kanala?

Pri spinalni stenozi se odsvetujejo aktivnosti, ki bi lahko povečale pritisk na hrbtenični kanal ali obremenile hrbtenico.

To vključuje dvigovanje težkih bremen, dolgotrajno sedenje brez odmorov, nenadne gibe v hrbtenici in dolgotrajno stanje brez premikanja. Prav tako je priporočljivo izogibanje močnemu upogibanju (fleksiji) hrbtenice naprej in izvajanje visoko intenzivne vadbe brez strokovnega nadzora.

Medicofit članki

Vsi članki

Spinalna stenoza

Kaj morate nujno vedeti o spinalni stenozi?

Kakšni so vzroki za nastanek stenoze ?

Kakšni so prirojeni vzroki za nastanek stenoze?

Kdaj se spinalna stenoza običajno pojavi?

Zdravljenje in diagnostika

Alarmantni znaki za obisk kirurga

Vrste operacij za spinalno stenozo

Pogosta vprašanja

Kako resna je lahko spinalna stenoza?

Kdaj je potrebna operacija spinalne stenoze?

Kakšni so zapleti spinalne stenoze?

Ali se lahko prepreči nastanek spinalne stenoze?

Kakšne aktivnosti se odsvetujejo, če imam stenozo spinalnega kanala?

Naročite se na zdravljenje spinalne stenoze v kliniki Medicofit

Medicofit članki

Heberdenovi in Bouchardovi vozliči

Haglundova peta - deformacija na zadnjem delu pete

Burzitis rame

Burzitis kolka

Burzitis v komolcu

Burzitis - kako prepoznati in obvladovati simptome vnetja burze?

Bolečina v peti pri hoji - kaj je lahko narobe?

Bolečina v peti ob strani - kaj je lahko narobe?

Kaj povzroča bolečine v zadnjem delu pete?