Tehnike manualne terapije in njeni učinki

Manualna terapija ima v stroki fizioterapije relativno dolgo zgodovino. Velja za tehniko, kjer manualni terapevt uporablja svoje roke in specifične prijeme ter s tem vpliva na mišično-nevrološki sistem. Pristopi, tehnike in razlage o mehanizmu delovanja manualne terapije so se skozi čas spreminjale. Sprva so za učinke manualne terapije uporabljli le razlago bio-mehaničnih sprememb tkiva, dandanes pa se vse več govori tudi o psiho-nevro-fizioloških spremembah, ki jih manualni terapevt izzove s svojimi prijemi (1).

Manualna terapija se izvaja s strani fizioterapevta ali manualnega terapevta. Le ta s pritiski in specialnimi ročnimi tehnikami manipulira s sklepi, mišicami in vezivnim tkivom ter posledično vpliva tudi na živčni sistem. Cilji manualne terapije so zmanjšati disfunkcije mišično – skeletnega sistema. Pogosto so to bolečine, povečane mišične napetosti in neustrezno gibljivi sklepi.

Tehnike manualne terapije v kliniki Medicofit uporabljamo v okviru programov zdravljenja post-operativnih, pre-operativnih ter kroničnih bolečinskih stanj. Po različnih ortopedskih operativnih posegih je okrnjena gibljivost sklepa, porušeno je tudi mišično ravnovesje. Manualna terapija nam uspešno pomaga pri ponovnemu vspostavljanju funkcionalnih gibalnih vzorcev. S problemom prenapetih mišic in omejeno gibljivostjo se pogosto srečamo tudi pri kroničnih degenerativnih bolečinskih stanjih – lahko kot vzrokom ali posledico. Tudi v tem primeru lahko tehnike manualne terapije smiselno in učinkovito umestimo v plan rehabilitacije.

Zdravljenje z rokami sega že globoko v zgodovino. Manualna terapija ima dolgo tradicijo in je med najstarejšimi zabeleženimi intervencijami v medicini. Poznamo zapise že iz starega Egipta, ki opisujejo lajšanje bolečin s premikanjem sklepov. Prvi opis masaže pa najdemo kar iz leta 2598 pr.n.š., namenjena pa je bila kitajskemu cesarju. Tudi Hipokrat v svojih spisih (460 pr.n.š.) omenja masažo in manipulacijske tehnike kot učinkovito terapijo pri obravnvavi omejene gibljivosti sklepov. V 19. stoletju se ustanovita osteopatija in kiropraktika, v 20. stoletju pa najdemo sodobnejše razlage, metode in tehnike, ki predstavljajo pomembno podlago za današnje delo v fizioterapiji.

Manualna terapija preučuje delovanje gibalnega sistema. Cilj manualne terapije je odpravljati ali preprečevati funkcionalne motnje, ki nastanejo. Manualni terapevt pa mora kot predpogoj izvesti dobro diagnostiko.

Diagnostika poteka preko pregleda sklepa in ugotavljanja v katerem delu je vzrok za nastanek motenj. Ugotoviti je potrebno če na motnje gibalnega sistema lahko pozitivno vplivamo z manualno terapijo in če je temu tako, sledi primerna obravnava. Le na podlagi dobre diagnostike in kliničnega odločanja bodo učinki manualne terapije uspešni.

Tkiva v telesu se odzivajo na stimuluse, ki jih dovajamo. Če dovajamo minimalni stimulus, se bodo telesne sposobnosti zmanjšale. Če bomo ponavljajoče dodajali določen stimulus, se bodo telesne funkcije ohranjale. Zmerni stimulus jih spodbuja oz. povečuje (to si želimo dosegati s treningom). Močan stimulus telesne funkcije inhibira, zelo močan pa jih začasno ustavi (takrat se tkivo poškoduje). Tako se tkivo prilagaja na spremembe in se temu primerno tudi spreminja. V procesu rehabilitacije imamo opravka s tkivom, ki je prejelo premalo ali preveč intenzivne stimuluse.

V primeru pacienta, ki je premalo aktiven ali neaktiven imamo opravka s šibkimi mišicami in vezivnim tkivom, ki ne podpira zadovoljivo skeletnega sistema med gibanjem, zato se lahko hitreje poškoduje. Najlažje si predstavljamo primer pacienta, ki mu je zaradi operativnega posega ali kakšnega drugega bolezenskega stanja zapovedano mirovanje. Poleg tega, da bo izgubil mišično moč bodo tudi njegovi sklepi postajali togi, lahko pride so kontraktur in posledično do degeneracij. Na drugi strani pa imamo problem preobremenitve tkiva – torej telesa, ki mu dodajamo prevelike stimuluse. To ne predstavlja problema le za športnike, ampak imamo v mislih tudi le dele telesa, ki jih za sposobnost dotičnega organizma preveč obremenjujemo. Lahko si predstavljamo pisarniškega delavca, ki večino časa presedi, ves čas pa uporablja računalniško miško. Za njeno uporabo mora zapestje držati v točno določenem položaju. Ko je tega statičnega položaja preveč in traja predolgo časa se odgovor tkiva kaže kot posledica sprememb v sestavi vezi ali njeni dolžini, hkrati pa se vse skupaj odraža tudi na biokemijskih in nevroloških procesih, ki potekajo v notranjosti. Pri reševanju tovrstvnih težav nam lahko uspešno pomaga manualna terapija.

Manualna terapija lahko pomembno vpliva na zgoraj opisane primere, tehnike pa izbiramo pa glede na cilj. Če imamo problem z zmanjšano gibljivostjo, kar se pogosto zgodi po operativnih posegih, lahko z manualnimi tehnikami učinkovito pripomoremo k povečevanju gibljivosti. Učinki manualne terapije se kažejo tudi na zmanjševanje vnetja tkiva in zmanjšanje bolečine. Z uporabo dotika pri pacientu spodbujamo pravilno gibanje ter s tem pridobimo na boljši kakovosti giba. Po poškodbah in/ali operativnih posegih, se mora telo velikokrat na novo naučiti gibalnih vzorcev in v začetkih fazah lahko manualni terapevt s svojim usmerjanjem in vodenjem učenje izboljša ter olajša (1). V splošnem želimo z različnimi tehnikami in pristopi vzpostaviti optimalno telesno funkcijo.

Učinki manualne terapije v biomehaničnem smislu se kažejo z vplivom na podajnost tkiv in na dinamiko telesnih tekočin. Pomislimo na zvit gleženj, ki močno zateče. Že sama oteklina ovira gibljivost gležnja. S tehnikami limfne drenaže, ki prav tako spada med manualne tehnike, vplivamo na gibanje limfe in tako preprečujemo oz. zmanjšujemo njeno zastajanje.

Fiziolški učinki manualne terapije povzročijo da preko stimulacije mišičnih mehanizmov vplivamo na spremenjen pritisk v sklepih in mišično napetost, preko vplivanja na bolečinski sistem pa spreminjamo samo občutenje bolečine, ki se kaže kot njeno zmanjšanje.

Vse več raziskav zadnja leta poteka tudi glede manualne terapije in njenega učinka na nevrološki sistem. Primarna naloga živčevja je sprejem informacije iz okolja, njen prenos do centralnega dela (možgani ali hrbtenjača), sprejemanje informacije, obdelovanje informacije in vračanje odgovora nanjo. Za nemoteno delovanje morajo vse funkcije potekati usklajeno. Mreža živcev prečka skoraj vse strukture v telesu in je tako podvržena mehaničnemu stresu. Hkrati pa pa na živčni sistem vplivamo tudi preko drugih telesnih sistemov. Pri periferni bolečini manualna terapija vpliva na zmanjšanje bolečinskega priliva in na vzdraženost bolečinskih receptorjev, kar pomeni, da preko vibracij, masaže, gretja itd. vplivamo na boljšo cirkulacijo ter s tem manj vnetnih mediatorjev, ki stimulirajo bolečinske receptorje v tkivu. Vplivamo pa lahko tudi na druge dele bolečinske poti. Ne smemo zanemariti tudi čustvene komponente in s tem vpliva na bolečino. Manualna terapija pacienta sprosti, pozoren je na svoje telo in če fizioterapevtu zaupa se vzpostavi pozitivno okolje, ki dobro vpliva na počutje in potek same rehabilitacije (1).

Manualna terapija obsega mehkotkivne tehnike pod katere lahko uvrstimo terapevtsko masažo, različne fascialne tehnike (npr. Trigger point terapija, Ergon tehnika, prečna frikcija in druge) ter limfno drenažo. Poznamo tudi različne nevromišične tehnike, ki se uporabljajo ko živčno-mišični sistem omejuje gibanje. Med njimi je precej znana PNF tehnika, kjer preko manualnega kontakta v specifičnih smereh, ter v določeni časovni komponenti in z uporom omogočamo ustrezen živčno-mišični odgovor. Manualni terapevt lahko uporablja tudi specifične manualne tehnike, kjer vpliva na gibananje sklepov okončin ter sklepov hrbtenice.

Manualna terapija je v kliniki Medicofit uspešna pri zdravljenju:

– disfunkcij sakroiliakalnega sklepa,

– sindroma boleče ledvene hrbtenice,

– bolečin v križu,

– bolečin v kolenu in kolku,

– teniškega in golf komolca,

– bolečin v rami in zapestju,

– bolečin v vratu,

– simptoma išiasa ter bolečin v dimljah.

Manualna terapija se v kliniki Medicofit izvaja s strani usposobljenih fizioterapevtov, ki delujejo po principu z dokazi podprte prakse. To pomeni, da se redno izobražujejo ter so v stiku s sodobno znanstveno literaturo in prakso. Področje rehabilitacije se namreč hitro razvija Prihajajo nove tehnologije, novi pristopi in razlage in potrebno je ostati ves čas »na preži«. Na področju športa in rehabilitacije je vse več tudi merketinško spretnih potez, ki želijo stranke z bolečinami privabiti z različnimi »čudežnimi pristopi«, ki velikokrat to niso. Prinesejo pa veliko nezadovoljstva in prazne žepe. V kliniki medicofit se trudimo in želimo dostavljati kvalitetno in za pacienta znanstveno utemeljeno in podprto rehabilitacijo. Pri delu nas spremljata dve stalnici: inovativnost delovnih procesov v zdravtvu in raziskovanje uspešnih praks fizioterapije, med katere spada tudi manualna terapija, če je le ta smiselno umeščena v rehabilitacijski proces.

Pomeni, da v kliniki Medicofit tehnike manualne terapije vedno uporabljamo skupaj z drugimi metodami in intervencijami, da uspešno in učinkovito dosežemo željen rezultat. Fizioterapevti bodo pri svojem delu vključevali tako manualno terapijo kakor instumentalno terapijo, kjer bodo z različnimi aparati želeli vplivati na tkivo v smislu celjenja, remodelacije ali regeneracije. V okviru instrumentalnih tehnik v kliniki Medicofit uporabljamo terapijo z visoko energijskim laserjem, terapijo z globinskimi udarnimi valovi, TECAR terapijo, magnetoterapijo in elektroterapijo. Fizioterapevtska obravnava pa bo prav tako vedno vključevala tudi kinezioterapijo – izbrane fizikalne vaje preko katerih želimo sanirati poškodbno ali obolenje (2). Strokovnjaki klinike Medicofit smo specialisti za individualno prilagajanje terapevtskih protokolov in specializacijo vaj glede na tip poškodbe, vzroke nastanka poškodbe, opravljene kirurške tehnike, fizično pripravljenost pacienta in njegove osebne cilje. Pri doseganju ciljev si pomagamo z različnim metodami, med drugim tudi z znanjem manualne terapije, ki se izkazuje za uspešno in nepogrešljivo.

1. Huijbregts PA. Manual therapy. InPain Procedures in Clinical Practice 2011 Jan 1 (pp. 573-596). Hanley & Belfus. Available from: https://www.sciencedirect.com/topics/medicine-and-dentistry/manual-therapy (accessed 30.6.2022)
2. Lin I, Wiles L, Waller R, Goucke R, Nagree Y, Gibberd M, Straker L, Maher CG, O’Sullivan PPB. What does best practice care for musculoskeletal pain look like? Eleven consistent recommendations from high-quality clinical practice guidelines: systematic review. Br J Sports Med. 2020 Jan;54(2):79-86. doi: 10.1136/bjsports-2018-099878. Epub 2019 Mar 2. PMID: 30826805.