Če ste že kdaj imeli težave s hrbtenico, potem ste po vsej verjetnosti že slišali za hernijo diska. Ampak kaj točno sploh je hernija in kaj je diskus hernija? Kako lahko veste ali imate diskus hernijo in kaj v tem primeru storiti? Kdaj morate obiskati zdravnika in kdaj morate obiskati fizioterapevta?
V prispevku z vami delimo najnovejše informacije o herniji in bolečinah v križu. Skupaj bomo naredili pregled modernih študij in nasvetov specialistov nevrokirurgije. Na poljuden način vam bomo razložili kaj je hernija?
Bolečina v hrbtenici, predvsem v ledvenem delu hrbtenice, je zelo pogosta težava posameznikov, saj se pojavi vsaj enkrat v življenju pri kar 80-85% ljudi po vsem svetu in je tudi eden glavnih razlogov za bolniški stalež, ki je pogosto dolgotrajen.
Bolečina v hrbtenici je eden glavnih razlogov za prezgodnje invalidsko upokojevanje. Čeprav je za težave s hrbtenico možnih več vzrokov, je najbolj pogost vzrok degeneracija medvretenčne ploščice, ki sčasoma privede do hrenije diska, oziroma strokovno »diskus hernije«. Daleč največji dejavnik tveganja za diskus hernijo so genetske predispozicije, družinska zgodovina bolečine v hrbtu, slaba mišična moč trupa, fizična obremenitev ledvenega dela hrbtenice in naporno delo.
V švedski raziskavi (Wahlström, idr., 2012) in dveh sistematičniih pregledih so dejavnike tveganja za razvoj diskus hernije pripisali tudi kajenju (Huang, idr., 2016), debelosti in prekomerni telesni teži (Shiri, idr., 2014) ter tudi velikosti posameznika nad 190 cm.
Diskus hernija je najbolj pogosta med 30. in 50. letom starosti, še pogostejša pa je med športniki, saj so nenehno izpostavljeni velikim obremenitvam hrbtenice.
Za lažje razumevanje nastanka hernije je potrebno osnovno znanje anatomije hrbtenice. Hrbtenica je sestavljena iz vratnih, prsnih in ledvenih vretenc ter iz križnice in trtice. Vretenca križnice in trtice so spojena skupaj, medtem ko so ostala vretenca eden od drugega ločena z medvretenčno ploščico oz. diskom. Naloga medvretenčnega diska je, da blaži in prenaša sile med vretenci ter omogoča gibanje hrbtenice. Medvretenčna ploščica je sestavljena iz notranje sredice oziroma jedra in zunanjega fibroznega obroča.
Kar 80% jedra medvretenčne ploščice sestavlja voda, ki ima glavno vlogo pri ohranjanju debeline medvretenčne ploščice. S staranjem in degenerativnimi procesi vodo v jedru diska izgubljamo in s tem tudi prožnost diskov, gibljivost hrbtenice in sposobnost hrbtenice za prenašanje obremenitev. Ker so medvretenčne ploščice dehidrirane, pride ob ponavljajočih obremenitvah do poka oziroma pretrganja zunanjega obroča, skozi nastalo razpoko steče jedro diska, ki potem pritiska na bližnjo živčno korenino in povzroča simptome v obliki bolečine v križu in nogi ter pekoče bolečine v zadnjici in stegnu. Ne zdravljena hernija pogosto povzroči išias.
Kakšne vrste hernije diska poznamo?
Diskus hernija torej pomeni zdrs medvretenčne ploščice v hrbtenični kanal, ločimo jih glede na lokacijo ter stopnjo degeneracije. Diskus hernijo imamo lahko na kateremkoli predelu hrbtenice, najpogostejše so nižje ležeče hernije – hernija ledvene hrbtenice, saj ledveni del nosi največ teže telesa in je najbolj obremenjen. Na drugem mestu po pogostosti so hernije vratne hrbtenice, redke pa so diskus hernije prsne hrbtenice.
Kakšni so simptomi hernije ledvene hrbtenice?
Pri herniji ledvene hrbtenice so prisotni simptomi, ki ob progresiji degeneracije diska poleg bolečine v križu vključujejo še mravljinčenje v zadnjici in nogah, odrevenelost nog, šibkost in izgubo funkcije nog pod nivojem poškodovane medvretenčne ploščice; bolečine pri stanju hernija ledvene hrbtenice se pogosto širijo po eni nogi navzdol do kolena ali stopala, imenujemo jih išias.
Kdaj imate išias ?
O išiasu govorimo, kadar hernija v ledveni hrbtenici pritiska na ishiadični živec in povzroča bolečino in nevrološke simptome v zadnjici in nogah. Skoraj za prst debel ishiadični živec poteka iz ledvenega dela navzdol po nogi in se razcepi v več vej proti stopalu in prstom. Temu živčnemu poteku sledijo tudi simptomi, ki jih velikokrat, ob pritisku hernije ledvene hrbtenice na ishiadični živec, čutimo vse do prstov na nogi.
Kaj je protruzija diska? Kakšne so druge oblike hernije?
Glede na stopnjo degeneracije diska ločimo med protruzijo, prolapsom, ekstruzijo in sekvestracijo diska.
Ali diskus hernija vedno povzroča simptome?
Diskus hernija ne povzroča vedno simptomov. Veliko raziskav (Brinjikji W., idr., 2015) je bilo narejenih pri asimptomatskih ljudeh, torej pri tistih brez kakršnihkoli bolečin v hrbtu in z odsotnostjo drugih simptomov. Pri asimptomatskih posameznikih so na slikah magnetne resonance našli tako protruzije, kot hernije in tudi celo zdrs celotnega vretenca – spondilolistezo.
Prav tako so ugotovili, da večja diskus hernija ne pomeni vedno hujših simptomov ali slabše prognoze, tudi večja kompresija živca ne pomeni vedno hujših simptomov (Karppinen J., idr., 2001). »Nenormalne« najdbe na slikah magnetne resonance, torej degeneracije diskov, protruzije, hernije, itd., so zelo pogoste med populacijo, ki je popolnoma brez simptomov.
Kako se hernija diska pozdravi, je operacija edina rešitev?
Ob diagnozi hernije diska se velikokrat najprej pomisli na operativni poseg, kar pa ni v skladu z najnovejšo znanstveno literaturo in prakso. Študija (Gugliotta, idr., 2016) kaže, da imata konzervativno in operativno zdravljenje že 3 mesece po končanem zdravljenju enak rezultat. Zato se tudi velika večina hernij diska zdravi konzervativno.
Operacija nastopi kadar konzervativno zdravljenje hernije s fizioterapijo ni bilo uspešno ali pa so simptomi toliko progresivni, da povzročijo velike nevrološke deficite ali celo sindrom caude equine – bolečina v ledvenem delu, ki lahko seva navzdol po spodnjem udu ter sočasna izguba nadzora nad vodo in blatom.
Zelo pomembna je celostna obravnava pacienta s hernijo diska, vključenih mora biti več strokovnjakov, ki skozi zdravljenje sledijo istemu cilju in med sabo tudi sodelujejo. Tako naj bo prvi v vrsti zdravnik, ki postavi pravilno diagnozo. Po ugotovljenem vzroku težav nastopi fizioterapevt, ki lahko s svojim znanjem učinkovito zmanjša bolečine. Zadnja stopnja obravnave je kinezioterapija, s katero se odpravi vzroke za nastalo težavo.
Večina hernij diska se pozdravi v šestih do osmih tednih in se zato najprej svetuje konzervativno zdravljenje z edukacijo, zdravili ter fizioterapijo. Da je fizioterapija uspešna mora zajemati tako pasivne, kot tudi aktivne metode zdravljenja, ključno vlogo pri fizioterapevtski obravnavi igra mobilizacija in strokovna individualna vadba.
V kolikor je bilo konzervativno zdravljenje neuspešno in je potreben operativen poseg se opravi mikrodiscektomija.
Mikrodiscektomija
Mikrodiscektomija je najpogostejša operacija hrbtenice, kjer z mikrokirurškimi inštrumenti odstranijo del medvretenčne ploščice, ki pritiska na živčno korenino, pogosto odstranijo tudi jedro iz medvretenčnega prostora. Velik del fibroznega obroča ostane cel, kar omogoča delnoohranitev višine medvretenčnega prostora. Po mikrodiscektomiji se bolečina takoj krepkozmanjša.
Najpogosteje se izvaja mikrodiscektomija hernije v ledvenem delu.
Kako poteka konzervativno zdravljenje hernije diska?
Hitre rešitve za hernijo diska ni, rehabilitacija zahteva svoj čas in tudi prilagoditev življenskega sloga po končani rehabilitaciji hernije. Tukaj gre predvsem za izogibanje dolgotrajnim sedečim položajem.
95% diskus hernij se pozdravi konzervativno v 15 tednih po nastopu simptomov. Kar pa ne pomeni 15 tednov počitka in neaktivnosti, kar se velikokrat napačno svetuje, ampak strokovne, nadzorovane ter progresivne fizioterapije in kinezioterapije, ki so prilagojene vsaki hrbtenici.
Počitek ni zdravljenje, izogibanje aktivnostim ni strategija
Fizična neaktivnost se ne priporoča, saj ta še dodatno oslabi že tako oslabljene mišice, ki pa so nujno potrebne za zdravo in močno hrbtenico. V akutni fazi hernije se je potrebno izogibati le tistim gibom, ki povečajo intenzivnost bolečine, kot sta naprimer sklanjanje in dvigovanje bremen. Takim gibom rečemo provokativni gibalni vzorci.
Pravilna fizioterapija za hernijo diska
V sklopu konzervativnega zdravljenja naj fizioterapija z mobilizacijskimi tehnikami in fizioterapevtskimi aparati, ki zmanjšujejo bolečine in pospešujejo celjenje, ter kinezioterapija oziroma vadba, intenzivno trajata minimalno 3 mesece, za dolgotrajni učinek je najbolj optimalno 6 mesecev.
Po zaključeni rehabilitaciji pa je potrebno z aktivnim življenskim slogom nadaljevati, da se prepreči ponovna poškodba.
Za hernijo diska ni »šablone«, po kateri bi potekala enaka rehabilitacija za vsakega pacienta z bolečino v križu, ampak je potrebno rehabilitacijo adaptirati in tudi sproti prilagajati vsakemu posamezniku.
Fizioterapevt mora ugotoviti mišična neravnovesja in prepoznati napačne vzorce gibanja, ki preobremenjujejo hrbtenico, kar se tekom rehabilitacije korigira s specialnimi vajami. Za uspešno rehabilitacijo diskus hernije je nujna tudi edukacija pacienta, ki vključuje predvsem pravilno dvigovanje bremen s ciljem preprečiti prevelike sile na medvretenčne ploščice, pravilno vstajanje in leganje v posteljo,ustavrjanje pravilnega pritiska v trebušni votlini ob gibanju in dvigovanju bremen za dodatno zaščito hrbtenice.
Hernija diska in sedenje, kako sedeti pravilno?
Pacientom s hernijo v akutni fazi se odsvetuje polsedeči položaj, torej sedenje z iztegnjenimi nogami, ta je za diskus hernijo najbolj neugoden. Tudi dolgotrajno sedenje ne vpliva ugodno na hernijo diska, priporoča se, da se na vsakih 15-20 minut razgibamo, ob sedenju pa moramo imeti dovolj podpore v ledvenem delu, da ta drži naravno kirivino ledvenega dela hrbtenice – ledveno lordozo.
Že samo hoja ima pozitiven učinek na bolečine pri osebah s hernijo diska, večji in boljši učinek pa prinaša vadba. Medvretenčne ploščice potrebujejo obremenitev, da ostanejo zdrave, če obremenitve ni, so prej podvržene degenerativnim spremembam in hernijam, zato ima vadba ključen pomen v rehabilitaciji.
Diskus hernija in pravilne vaje, kaj je ključno?
Vadba mora potekati v progresivnih fazah, tako se najprej začne s stabilizacijskimi vajami za kavdalno hrbtenico s ciljem, da se zmanjša bolečina. Nadaljuje se z gibljivostjo oziroma mobilnostjo s poudarkom na kontroli gibanja, tretja faza zajema učenje pravilnih gibalnih vzorcev ter pridobivanje moči stabilizatorjev trupa. V četrti fazi pa je poudarek na razvoju moči in vzdržljivosti tudi v kompleksnejših gibalnih vzorcih.
Osebna vadba v kliniki Medicofit po uspešno končani rehabilitaciji hernije se je izkazala za zelo učinkovit pristop k dolgoročnim rezultatom zdravljenja diskus hernije, saj se z njo v večini primerov izognemo velikokrat nepotrebnemu operativnemu posegu in ponovnemu zagonu bolečin.
Kaj lahko pričakujete po operativnem posegu hernije diska?
Po mikrodiscektomiji se pacienta še isti dan postavi na noge, dan po operaciji pa se začne z zgodnjo fizioterapijo v sklopu katere se nauči jačanja stabilizatorjev trupa, nauči se ga tudi pravilno posedati, vstajati ter legati v posteljo. Dan po operaciji je v večini primerov pacient že odpuščen v domačo oskrbo. Pacient naj s fizioterapijo prične 3 dni po odhodu v domačo oskrbo.
Hernija diska nima hitre rešitve
Hernija diska je pogosta patologija hrbtenice, ki povzroča stenozo spinalnega kanala in kompresijo živčne korenine. Najpogostejša je hernija ledvene hrbtenice. Degenerativne spremembe medvretenčne ploščice povzroča sodoben življenski slog in prevelike obremenitve hrbtenice.
Najpogostejši simptom hrenije je bolečina, ki jo lahko spremlja še mravljinčenje, odrevenelost, šibkost ter izguba funkcije.
Večina diskus hernij se pozdravi konzervativno, pri čemer ima največjo vlogo vadba in telesna aktivnost.
Avtorica članka: Anisa Rola
- Yin-gang Zhang, Zhengming Sun, Zhi Zhang, Jian Liu, Xiong Guo. (2009). Risk factors for lumbar intervertebral disc herniation in Chinese population: a case-control study. Spine, 34(25):918-922
- Wahlström J., Burström L., Nilsson T., Järvholm B. (2012). Risk factors for hospitalization due to lumbar disc disease. Spine, 37(15):1334-1339
- Huang W., Qian Y., Zheng K., Yu L., Yu X. (2016). Is smoking a risk factor for lumbar disc herniation? European Spine Journal, 25(1):168-176
- Shiri R., Lallukka T., Karppinen J., Viikari-Juntura E. (2014). Obesity as a risk factor for sciatica: a meta-analysis. American Journal of Epidemiology, 179(8):929-937
- Brinjikji W., Luetmer P. H., Comstock B., Bresnahan B. W., Chen L. E., Deyo R. A., Halabi S., Turner J. A., Avins A. L., James K., Wald J. T., Kallmes D. F., Jarvik J. G. (2015).
- Systematic literature review of imaging features of spinal degeneration in asymptomatic populations. American journal of neuroradiology, 36(4):811-816
- Karppinen J., Malmivaara A., Tervonen O., Pääkkö E., Kurunlahti M., Syrjälä P., Vasari P., Vanharanta H. (2001). Severity of symptoms and signs in relation to magnetic resonance imaging findings among sciatic patients. Spine, 26(7):149-154
- Dydyk A. M., Massa R. N., Mesfin F. B. (2022). Disc Herniation. StarPearls
- Gugliotta M., Costa B. R., Dabis E., Theiler R., Jüni P., Reichenbach S., Landolt H., Hasler
- P. (2016). Surgical versus conservative treatment for lumbar disc herniation: a prospective cohort study. BMJ Open, 6(12)
