Pogoste napake pri rehabilitaciji
V Medicofit kliniki opažamo, da številni pacienti po poškodbi ali obolenju niso deležni pravilne obravnave fizioterapije, vse več pacientov pa zaradi dolge čakalne dobe in splošne rutinske fizioterapije k nam prihaja z močno napredovanimi stanji in visoko stopnjo kompleksnih zapletov. Pogoste napake so:
Zakasnjena rehabilitacija
Ena od ključnih napak je pomanjkanje transparentnosti medicinskega osebja, ki je dolžno pacienta z indikacijami za takojšnjo fizioterapijo, ki jo ne morejo zagotoviti o tem obvestiti in ga opomniti, da je primoran iskati rešitve samostojno.
V to skupino spadajo vsi pacienti, ki so prestali ortopedski kirurški poseg, sodobne klinične študije dokazujejo progresivno naraščanje tveganja za trajne zaplete za vsak dan zakasnele fizioterapije po 3 dneh od operacijskega posega. Pacientom se za uspešnost operacije svetuje takojšen pričetek zgodnje akutne fizioterapije, ki je v veliki meri odvisna predvsem od tehnologije, ki se uporablja za rehabilitacijo, saj izvajanje vaj v zgodnji postoperativni fazi ni mogoče. To pomeni, da javni zavodi in koncesijske fizioterapije pacientom ne morejo zagotoviti ustrezne fizioterapije po operativnem posegu.
Splošna fizioterapija
Večinski del javne in zasebne fizioterapije v Sloveniji še vedno obravnava težave pacienta zgolj glede na njegovo področje telesa z rutinsko fizioterapijo.
Sodobna znanost nam omogoča jasno specializacijo protokolov fizioterapije za vsako diagnosticirano patologijo pacienta, v kolikor je izvajana le splošna fizioterapija, ima pacient izredno majhne možnosti za učinkovito zdravljenja, dolgoročna tveganja pri takem zdravljenju niso odpravljena. Tako zdravljenje pacientom odsvetujemo, saj gre za poglavitni razlog zakaj fizioterapija pri pacientih pogosto ne deluje. Brez specializacije vseh terapevtskih postopkov, ne moremo govoriti o fizioterapiji.
Neustrezen načrt rehabilitacije
Napake so pogosto opazne pri številu predpisanih terapij in režimu rehabilitacije. Za določena stanja ni mogoče zagotoviti rešitve po 8 obravnavah. Številna obolenja so kronična in neozdravljiva, številna degenerativna stanja pa z enako diagnozo močno variirajo med pacienti glede na klinično sliko.
Postavljanje ciljev fizioterapije in opredelitev režima rehabilitacije ter načrta celostnega zdravljenja, je zahteven proces, ki potrebuje izučenega specialista fizioterapije in izredno dobro poznavanje diagnostičnih metod.
V večini primerov pacienti v okviru fizioterapije zdravljenje izvajajo brez načrta zdravljenja, z določanjem postopkov sproti oz. ”na pamet”, ključni cilji glede na faze niso postavljeni oz. razdeljeni, predviden čas zdravljenja pacienta pa se določa sproti glede na zaznavnost bolečine.
Pacientom pogosto svetujemo, naj ne izvajajo fizioterapije brez jasnega načrta terapevtskega postopka in strokovno podkrepljenih dejstev za izvedbo terapevtskih tehnik.
Pasivna rehabilitacija
Pogosto vidna napaka je tako imenovano pasivno obravnavanje pacientov, kjer gre za omejeno manualno medicino, osteopatijo ali pa metode kiropraktikov. Gre za psevdoznanost, ki uporablja le pasivne manipulacije brez resnih ukrepov kinezioterapije, ki pacientom povrne odpornost, moč in obremenilno kapaciteto. Brez specialno predpisane kinezioterapije in aktivnega pristopa v rehabilitaciji, pacientu ni mogoča zagotoviti celovite obravnave poškodbe in trajnosti zdravljenja.
Težava je lahko tudi že omenjena splošna fizioterapija, ki pacienta obravnava le ambulantno, vaje pa mu predpiše za domačo izvedbo, brez nadzora, postopka progresije in adaptacije vaj.
Pomanjkanje strokovnosti in merljivosti
Sodobna fizioterapija je eksaktna znanost, ki temelji na merljivosti in kliničnih diagnostičnih postopkih fizioterapije in kineziologije. Brez merljivosti ni mogoče govoriti o strokovni obravnavi oz. varni fizioterapiji.
Subjektivne metode terapij so še vedno široko prisoten fenomen v fizioterapiji, ki predstavlja tveganje predvsem za jasno diagnosticirane ortopedske težave, ki zahtevajo uporabo napredne tehnologije in točnega postopka rehabilitacije ter spremljanja stanja. Pacient pogosto postanejo žrtev lastnih napačnih odločitev, ko izbirajo cenejše storitve in zdravljenje v nepooblaščenih centrih brez ustreznega zdravstvenega dovoljenja in opreme.