Zvin gležnja – potek okrevanja in rehabilitacija

Zelo redko najdemo odraslega človeka, ki v svojem živlenju še nikoli ni utrpel zvina gležnja (1). Poškodba se pogosto pojavlja ne le pri športnikih, ampak tudi v splošni populaciji (6). Zaradi splošnega prepričanja, da zvin gležnja ni resno stanje, poškodovani ne iščejo strokovne pomoči in tako gležnja ne rehabilitirajo primerno o čemer govori dejstvo, da kar 70 % tistih, ki so v preteklosti že imeli zvin gležnja, trpi za ponovnim zvinom tudi kasneje (5).

Po zvinu gležnja se pojavljajo ponavljajoča se nestabilnost v gležnju, bolečine in zmanjšanje funkcionalne zmogljivosti, ki pogosto vztrajajo tudi do dve leti po začetni poškodbi (6).

Da zvin gležnja le ni tako nedolžno stanje pa govori tudi dejstvo, da se v 20 % poškoduje sklepni hrustanec, kar pa ob ponavljajočih se zvinih, lahko vodi do nastanka osteoatritisa (2).

Zvin gležnja iz anatomske perspektive

Gleženj delimo na zgornji in spodnji skočni sklep. Zgornji skočni sklep tvorita spodaj skočnica in zgoraj mečnica in golenica (1). Kosti so oblikovanje tako, da sta možna giba dvig in spust stopala (6). Spodnji skočni sklep pa je sklep med skočnico, petnico in čolničem kar omogoča zvračanje stopala navznoter in navzven. Stopalo je sestavljeno kar iz 26 kosti, ki skupaj z mišicami, vezmi in ligamenti tvorijo 33 sklepov (1).

Zvin gležnja lahko privede do resne poškodbe ligamentov

Kar 85 % vseh zvinov gležnja se zgodi ob sočasnem zvračanju stopala navznoter in v »špičko«, čemur strokovno rečemo inverzijski zvin gležnja s plantarno fleksijo (4). K temu mehanizmu pomembno pripomore prirojena oblika stopalnega loka, ki je visok ali/in skrajšan (4). Ob inverzijskem zvinu se v 85 % poškodujejo tudi ligamenti na lateralni strani stopala. Najbolj pogosto so poškodovani sprednji talofibularni ligament (ATFL), kalkaneofibularni ligament (CFL) in zadnji talofibularni ligament (PTFL) (1).

Če se stopalo v trenutku poškodbe prekomerno zvrne navzven, čemur pravimo everzija, je velika verjetnost, da je prišlo do poškodbe deltoidnega ligamenta, ki leži na medialnem delu stopala. Takih vrst zvinov je približno 5 %

(1). Obstaja pa še t.i. visoki zvin gležnja, pri katerem pride do poškodbe sindesmotičnih ligamenotv.

Mehanizem poškodbe ob tem pa je rotacija gležnja, ki pogosto nastane pri kontaktih športih, nasprotno od zvina gležnja v inverziji, ki se običajno zgodi v nekontaktnih pogojih (8).

Kako dolgo bodo posledice vztrajale in kako resne bodo pa je odvisno predvsem od velikosti sile, ki je delovala na sklep (6). Zvin gležnja glede na intenziteto poškodbe razdelimo v tri kategorije:

· 1. stopnja predstavlja nateg ligamentov brez rupture. Prisotna je oteklina z minimalno ali brez izgube funkcionalne sposobnosti gležnja. Najbolj pomembna značilnost je, da hitro po poškodbi lahko polno obremenimo sklep (1).

· 2. stopnja predstavlja delno rupturo ligamentov. Opazimo večjo oteklino, prisotne so podtpludbe, izguba funkcionalnosti gležnja je srednje velika, pojavlja se lahko nestabilnost gležnja, obremenjevanje noge pa je oteženo (1).

· 3. stopnja predstavlja popolno rupturo ligamentov s takojšnim in velikim otekanjem, opazne so velike potpludbe. sklepa je nestabilen z nezmožnostjo obremenjevanja. (1).

Ali je potreben obisk zdravnika?

Da, potrebno je obiskati zdravnika. Ovrednotil bo stopnjo zvina, palpiral prizadeto področje in uporabil specifične teste. Na ta način bo izključil resnejša stanja, kot so zlomi kosti, izpah gležnja, nevrološke izpade in cirkulatorne motnje.

Ob sumu na tovrstno patologijo se opravi rentgensko slikanje, magnetno resonanco ali ultrazvočno dignostiko (8). V primeru resnješih komplikacij, kot so komplicirani zlomi kosti, poškodbe hrustanca ali kronične nestabilnosti sklepa se izvede kirurški poseg (1, 2).

V večini primerov kirurški poseg ni potreben in zdravljenje poteka konzervativno

Vam je mogoče znana angleška kratica RICE (počitek, hlajenje, kompresija in elevacija), ki označuje princip zdravljenja mišično-skeletnih poškodb v akutni fazi? Znanost v športu se precej hitro razvija in s tem tudi principi rehabilitacije. Nastala je namreč nova skovanka, ki označuje modernejši pristop k tovrstnim poškodbam. Imenuje se POLICE, kar v slovenščini pomeni policist. Ali torej to pomeni, da morate ob zvinu gležnja popolnoma mirovati? Ne! In ravno s tem namenom je nastala nova kratica in pomeni:

P (protecion) = ZAŠČITA
O (optimal) = OPTIMALNA
L (load) = OBREMENITEV
I (ice) = HLAJENJE
C (compression) = KOMPRESIJA
E (elevation) = ELEVACIJA

Živit gleženje je potrebno zaščititi.

V začetnih dneh po poškodbi se je potrebno izogibati nadaljnim poškodbam tkiva, kar pomeni da potrebujemo ustrezo količino počitka. Vendar to ne pomeni, da popolnoma mirujemo (7). V prvih tednih je primerna uporaba funkcionalnih opornic, saj olajšajo in spodbujajo gibanje hkrati pa zmanjšujejo možnost ponovne poškodbe (8)

V akutni fazi rehabilitacije zvina gležnja, torej prve dni zvina, izvajamo vaje brez obremenjevanja. Lahko so to preprosto dvig in spust stopala medtem ko ležimo, kroženje s stopalom, zvračanje stopala navzven in navznoter.

Med sedenjem s stopali na tleh postopoma poskušamo na poškodovano nogo dodati nekaj teže, intenziteto pa s časoma stopnjujemo. V srednji stopnji rehabilitacijskega programa bomo dodajali intenzivnost s tem, da bomo povečevali obremenitev na nogo, dodajali bomo vaje za krepitev mečnih mišic in pridobivanje polnega obsega gibanja ter proprioceptivne vaje. Zadnja faza pa predstavlja poustvarjanje vsakdanje aktivnosti ali v primeru športnika – športno specifične vaje. Gleženj mora biti ob zaključku rehabilitacije popolnoma funkcionalen, gibljiv ter stabilen (8).

Hlajenje v prvih 48 h pripomore k zmanjšanju bolečine in otekline

Hlajenje upočasni tkivni metabolizem in s tem nadaljne zatekanje tkiva. Hlajenje prav tako zmanjša zaznavanje bolečine, kar lahko pomembno vpliva na manjšo uporabo analgetikov. Dobro pa si je zapomniti, da led apliciramo le v obdobju prvih 48h po poškodbi. Ledenih oblog pa nikoli ne dajemo direktno na golo kožo in ne za dlje kot za 20 min naenkrat (7).

Postopka, ki se ju poslužujemo pri okrevanju po zvinu gležnja sta tudi kompresija in elevacija

Poleg ledu in gibanja, bosta k zmanjšanju edema in boljšemu občutku pripomogla tudi kompresija in dvig poškodovanega gležnja. Z elastičnim povojem pa ne povijate le gležnja ampak nadaljujete po goleni navzgor proti kolenu (7).

Kako vam po zvinu gležnja pomagamo v kliniki Medicofit?

V enoti fizioterapije izvajamo manualne tehnike, ki služijo kot učinkovita kontrola bolečine, zmanjšanje mišične napetosti in povrnitev obsega gibanja. Manualne tehnike v kliniki Medicofit pri sanaciji zvina gležnja vključujejo lokalno mobilizacijo mehkih tkiv, trigger-point terapijo mečnih mišic, ki dovoljujejo gibe v gležnju, ERGON tehnike, prečno frikcijo in druge ročne tehnike (3).

Takoj se lahko začne izvajati ultrazvočna terapija na poškodovane ligamente, ki s svojim načinom delovanja (prenašanjem visokofrekvenčnih zvočnih vibracij v globino tkiva) uspešno odpravlja bolečino, pospešuje celjenje in preprečuje brazgotinjenje tkiva (4).

Kot uspešna terapija se je izkazala tudi Tecar terapija s katero v telesu sprožimo naravne mehanizme samozdravljenja in pospešimo procese regeneracije. S Tecar terapijo dosežemo tudi izboljšanje krvnega in limfnega pretoka, kar pomeni bolj efektivno dostavo kisika in hranilnih snovi do ciljnih celic poškodovanega predela (3).

Vaje po zvinu gležnja
Kinezioterapevti klinike Medicofit bodo za vas pripravili program terapevtskih vaj s primerno progresijo do popolne funkcionalnosti gležnja in nebolečega ter samozavestnega gibanja.

V kliniki Medicofit se zavedamo, da je zvin gležnja poškodba, ki jo moramo vzeti skrajno resno in jo ustrezno rehabilitirati, saj nam v nasprotnem primeru lahko povzroča dolgotrajne nezaželene posledice.