Ste že kdaj med tekom ali hojo občutili neprijetno, pekočo bolečino na sprednjem delu goleni? Morda ste jo sprva pripisali utrujenosti ali preobremenjenosti, a bolečina nato še vedno ni izginila, temveč se je stopnjevala. Za kakšno stanje lahko prav za prav gre?
To je lahko prvi znak vnetja pokostnice, ene najpogostejših poškodb pri tekačih, pohodnikih in športnikih, ki izvajajo veliko ponavljajočih gibov spodnjih okončin ali veliko hodijo. Strokovno ime te poškodbe je medialni tibialni stresni sindrom (MTSS). Gre za stanje, pri katerem sta bolečina in nelagodje v distalnem medialnem delu noge (vnetje vzdolž notranje strani goleni) posledica ponavljajoče se dejavnosti.
Zanimivost! Ali ste vedeli, da se pogostost vnetja pokostnice giblje med 13 % in 20 % pri tekačih? Prav tekači so najbolj ogrožena skupina za pojav vnetja pokostnice!
Zelo pomembno vlogo ima fizioterapija, saj omogoča hitro in učinkovito rehabilitacijo in preprečuje ponoven pojav težav. V primeru neprimerne obravnave stanja, lahko dolgotrajna obremenitev brez ustreznega počitka vodi do poslabšanja stanja.
Fizioterapija pomaga na več načinov, pri čemer so glavni cilji zmanjšanje bolečine, krepitev šibkih mišic, prilagoditev obremenitev in preventivni ukrepi. Celostni fizioterapevtski pristop omogoča hitro vrnitev k aktivnostim, hkrati pa se zmanjša tveganje za ponovitev tovrstnih težav.
Zakaj pride do vnetja pokostnice in kako fizioterapija pomaga pri okrevanju? V tem članku bomo raziskali vzroke, simptome in učinkovite metode rehabilitacije, ki ne odpravljajo le bolečine, temveč tudi preprečujejo nastanek ponovnih težav!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje vnetja pokostnice
Glavni vzrok za nastanek vnetja pokostnice naj bi bil povezan s kopičenjem mikropoškodb v kortikalni kosti spodnjega dela golenice. Torej, vnetje pokostnice se najpogosteje pojavi zaradi prekomerne obremenitve in ponavljajočih se gibov, ki preko neprimernih mehanskih obremenitev vplivajo na notranjo stran golenice.
Najpogostejši vzroki za nastanek vnetja pokostnice so:
- prekomerna obremenitev (nenadno povečanje intenzivnosti in trajanja telesne aktivnosti),
- neustrezna obutev (slabi tekaški copati in nepravilna podpora povečata tveganje za preobremenitev mišic in pokostnice),
- mišična neravnovesja (šibkost mečnih mišic poveča tveganje za poškodbe),
- nepravilna tehnika teka (nepravilna biomehanika sklepov lahko povzroči vnetje pokostnice),
- anatomske nepravilnosti (npr. ploska stopala) in
- pomanjkanje počitka in časa za regeneracijo (povzročita preobremenitev mišic in sklepov).
Razumevanje teh vzrokov omogoča učinkovitejše preprečevanje in zdravljenje vnetja pokostnice!
Dejavniki tveganja
Vnetje pokostnice je pogosta poškodba, ki prizadene športnike, še posebej tiste, ki izvajajo ponavljajoče obremenitve spodnjih udov (npr. skakanje in tek). Poznavanje dejavnikov tveganja, ki prispevajo k razvoju te poškodbe, je ključno za preprečevanje in učinkovito zdravljenje.
Dejavniki tveganja za razvoj vnetja pokostnice vključujejo:
- spol (ženske so bolj dovzetne),
- predhodno vnetje pokostnice,
- tek po trdi podlagi,
- neprimerno obutev,
- prekomerno telesna teža (povišan ITM),
- zmanjšan obseg gibljivosti kolka (predvsem zunanje rotacije) in
- mišično neravnovesje (šibkost mečnih mišic).
K nastanku težav lahko prispevajo mnogi faktorji, saj vodijo v neprimerno biomehaniko teka in povečano obremenitev golenice ter sproženje raznih simptomov!
Najpogostejši simptomi vnetja pokostnice so:
- bolečine na srednji ali spodnji tretjini goleni (poslabša se med telesno aktivnostjo ali tekom),
- občutljivost ob palpaciji,
- zmanjšan obseg gibljivosti v gležnju (redkeje v kolenu),
- mišična šibkost in
- oteklina na prizadetem delu goleni.
Poleg omenjenih simptomov se lahko pojavi tudi občutek otrplosti ali mravljinčenja na prizadetem predelu. Pri hujših primerih vnetja pokostnice lahko bolečina in drugi simptomi postanejo konstantni med vsakodnevnimi dejavnostmi, kar močno vpliva na kakovost življenja in svobodo gibanja.
Simptomi so običajno povezani z dolgotrajnim preobremenjevanjem mišic in pokostnice!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje vnetja pokostnice
Diagnoza
Pri diagnozi je pomembna natančna anamneza, pri čemer oseba poroča o bolečini med vadbo, ki se pojavlja na spodnjem delu golenice in vztraja še nekaj ur po aktivnosti. Temu sledi podroben klinični pregled, kjer z opazovanjem in inspekcijo pogosto ugotovimo prisotnost ploskega stopala ter povečano napetost mišic goleni kot tudi občutljivost področja. Prav tako se lahko uporabljata naslednja diagnostična testa – izvajanje poskokov na eni nogi in preverjanje moči giba plantarne fleksije.
Ključnega pomena je tudi slikovna diagnostika, kjer se najpogosteje uporablja MR. V primeru vnetja pokostnice pogosto opazimo edem kostnine.
Natančna diagnoza vnetja pokostnice je ključna za učinkovito zdravljenje in pospešeno okrevanje!
Zdravljenje
Zdravljenje vnetja pokostnice je konzervativno, z začetnim poudarkom na počitku in zmanjšanju dejavnosti, ki izzovejo simptome. Za uspešno rehabilitacijo je v nadaljevanju ključna prilagoditev aktivnosti in postopno obremenjevanje.
Glavna cilja zdravljenja sta lajšanje bolečin in vrnitev k aktivnostim brez bolečin!
Akutna faza je osredotočena na nežno sklepno mobilizacijo za ohranjanje primerne gibljivosti in korekcijo biomehanskih nepravilnosti. Nato je smiselno uporabiti Sixtus ultrazvočno krioterapijo za zmanjšanje otekline in vnetja. Pripomore tudi zdravljenje z raznimi fizikalnimi agensi kot sta Summus laser in ESWT – udarni valovi. Omenjene terapije učinkujejo na analgetični, protivnetni in biostimulativni način. Kombinacija teh terapij omogoča hitrejše okrevanje, zmanjšanje bolečine ter preprečevanje ponovnega pojava težav.
V procesu zdravljenje imajo pomembno vlogo kineziologi, ki vam pomagajo pri korekciji gibanja. Za dobro razumevanje vzroka težav je ključna analiza biomehanike gibanja (ocena tekaške tehnike). Znanstvene študije dokazujejo pomembnost raztezanja in izvajanja ekscentričnih vaj za celoten spodnji ud.
K uspešnosti zdravljenja veliko doprinesejo tudi vaje za krepitev mišic jedra, progresivne vaje propriocepcije in specialne vaje za ravnotežje. Izboljšana propriocepcija poveča učinkovitost mišic in pomaga telesu, da se odzove na neravne tekaške površine, kar lahko pomembno prispeva k preprečevanju ponovnih poškodb. S postopno krepitvijo muskulature in napredovanjem rehabilitacije se lahko posameznik varno vrne k želeni telesni aktivnosti.
Zadnja faza – post rehabilitacija je namenjena izobraževanju posameznikov o stanju ter o pomembnost postopnega obremenjevanja in stopnjevanja aktivnosti. Pomembno je tudi svetovanje glede primerne obutve.
Z ustreznim zdravljenjem je mogoče učinkovito zmanjšati bolečino, obnoviti funkcionalnost in preprečiti ponovna vnetja pokostnice!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza vnetja pokostnice je večinoma ugodna, če se zdravljenje začne pravočasno in pravilno. Z ustrezno fizioterapijo, počitkom in prilagoditvijo aktivnosti se simptomi zmanjšajo in se polna funkcija noge povrne v nekaj tednih.
Čas rehabilitacije se giblje med 6-10 tedni, odvisno od resnosti same poškodbe in odziva na zdravljenje. Pri hujših poškodbah se lahko rehabilitacija podaljša, vendar je z ustreznim pristopom okrevanje običajno popolno. Pomembno je, da se ob rehabilitaciji postopoma vrnemo k fizičnim aktivnostim, s čimer preprečimo ponoven pojav težav.
Z ustreznim pristopom k zdravljenju vnetja pokostnice, kot ga ponuja klinika Medicofit, je okrevanje hitro in učinkovito, kar omogoča varen povratek k športnim in vsakodnevnim aktivnostim brez tveganja za ponovitev težav!
Medial Tibial Stress Syndrome. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 16. marec 2025, s https://www.physio-pedia.com/Medial_Tibial_Stress_Syndrome
Patil, S. S. D. (2016). Shin Splints. V V. Valderrabano in M. Easley (ur.), Foot and Ankle Sports Orthopaedics (str. 181–186). Springer International Publishing. https://doi.org/10.1007/978-3-319-15735-1_19
Shin Splint: A Review Article. (2024). ResearchGate. https://doi.org/10.7759/cureus.33905
Van Weezep, J. in Kim, A. R. (2024). What is the best treatment for shin splints? Evidence-Based Practice, 27(7), 12. https://doi.org/10.1097/EBP.0000000000002065
