Zvin kolena ne pomeni, da ste si strgali vez – kaj morate vedeti?

- Mar 24 -

Kolenski sklep, ki velja za enega bolj kompleksno zgrajenih sklepov v človeškem telesu z visoko incidenco poškodb, je zaradi svoje anatomske zgradbe in velike izpostavljenosti zunanjim silam, eden izmed največkrat poškodovanih sklepov. Zvin kolena, ki velja za travmatsko poškodbo in ne degeneracijo vezi v kolenu, nastane tako da ob preveliki sili raztegne vlakna mehkih tkiv kolena, kar običajno povzroči bolečino, otekanje in podplutbe.

Najbolj pogosta poškodba vezi v kolenu je sicer ruptura ACL (ang. Anterior cruciate ligament) oz. sprednje križne vezi in/ali MCL (ang. Medial collateral ligament) oziroma medialne kolateralne nbnvezi (International Journal of Physical Education, Sports and Health 2020).

Na letni ravni se pojavi od 80 000 do 250 000 primerov s poškodbo sprednje križne vezi (v nadaljevanju ACL). Približno 80 % ruptur tj. pretrganin ACL je nekontaktnega izvora, torej ob prisotnosti nekontroliranih sil (recimo nenadna sprememba smeri gibanja). Incidenca poškodbe medialnega kolateralnega ligamenta (v nadaljevanju MCL) znaša 7,9 % vseh (športnih) poškodb.

Porast poškodb je višji pri posameznikih, ki so fizično aktivni (Logerstedt idr. 2017). Zvin kolena lahko povzroči rupturo katerekoli kolenske vezi, ni pa to nujno, ob zvinu kolena je ključna izvedba diagnostičnega pregleda za natančno oceno obsega anatomske in funkcionalne škode.

Anatomska zgradba kolenskega sklepa

V kolenskem sklepu artikulirajo stegnenica, golenica in pogačica. Sklepni površini stegnenice in golenice sta nekongruentni in prav zaradi tega sta med njiju vstavljena dva vezivno-hrustančna vložka -> meniskusa. Meniskusa sta zaradi svoje elastičnosti odporna proti pritisku sil. Velik del obremenitev se ravno prenaša na meniskusa, ki zaradi svoje elastičnosti varujeta sklepni hrustanec pred poškodbami kolena.

Meniskus pravzaprav deluje kot amortizer, saj ščiti sklepni hrustanec. Elastična tkivna struktura meniska zagotavlja, da so sile in udarci, ki posledično delujejo na stegnenico in golenico pod vplivom pufrske funkcije, kar pomeni, da zagotavljajo boljšo porazdelitev sinovialne tekočine v sklepu.

Kaj pravzaprav je sprednja križna vez (ACL)?

Ligamenti ali vezi so strukture, ki povezujejo dve kosti skupaj. Obstajajo štirje glavni ligamenti, ki obdajajo kolenski sklep in dva od teh sta v ospredju sklepa, ki se med seboj prečkata; to sta sprednja in zadnja križna vez. Druga pomembna sta medialna in lateralna kolateralna vez. Sprednja križna vez (ACL) skupaj z zadnjo križno vezjo (PCL) tvori formacijo znotraj kolenskega sklepa in omogoča stabilnost ter dinamično gibanje sklepa.

ACL se razširi posterolateralno iz golenice in se pripenja na stranski del stegna. Sestavljena je iz močnih fibroznih vlaken in sodeč po statistiki spada v najpogostejepoškodovan ligament od vseh štirih kolenskih. ACL nudi 85 % stabilizacijo pri anteriornem premiku in notranji rotaciji golenice.

Po potrebni rekonstrukciji ACL je ključno saniranje bolečin s pravilno ojačanimi strukturami v predelu kolena kar se doseže s celotnim obsegom gibanja in stabilnostjo kolena v postoperativni fazi. Povezuje v bistvu interkondilarno kotanjico golenice z medialno ploskvijo lateralnega kondila stegnenice.

Zaradi svoje pomembne stabilizacisjke vloge skrbi, da drsenje golenice ne poteka preveč navzpred in s tem onemogoča hiperekstenzijo kolena, ki je značila za posameznike z ohlapnimi vezmi. Literatura navaja, da se ACL deli v dva snopa, in sicer anteromedialni (AM) in posterolateralni (PL) snop.

Stopnje zvina kolena

Zvin kolena delimo na tri stopnje, kjer se pri prvi stopnji vezi le raztegnejo in natrgajo. Pri tej fazi koleno oteče in boli. Zaradi ohlapnih vezi je možnost za kasnejše poškodbe večja. Pri drugi stopnji se vezi delno raztrgajo, kar se odraža z večjim otekanjem, izlivi krvi v koleno, podplutbami in bolečinami do te mere, da je obremenitev poškodovane noge onemogočena. Omejen je tudi obseg gibanja kolena.

Pri tretji stopnji se vezi popolnoma pretrgajo, kar vodi v nestabilno koleno. Takšno koleno je potem potrebno operativno zdraviti, saj se vezi same po sebi ne zarastejo več skladno skupaj.

Simptomi, ki se ob poškodbi pokažejo so:

–        pokanje ob upogibu kolena,
–        bolečina, ki jo pogosti opisujejo kot ostro zbadajočo »znotraj« pogačice,
–        nezmožnost dviga težkih bremen,
–        oteklina,
–        tekočina za pogačico,
–        občutek »ohlapnosti« kolena.

Zdravljenje zvina kolena

Zdravljenje zvina kolena je lahko rekonstrukcija (operativno) ali konzervativno. Pred operativnim posegom je potrebno stanje z multidisciplinarnim pristopom vseh specialistov oceniti ali je to zadnja možnost rešitve, saj se posameznik, ki se odloči za rekonstrukcijo, mora zavedati, da rehabilitacija po operaciji traja več mesecev. Rekonstrukcija ACL se izvede lahko s štirimi različnimi metodami: s tetivo mišice gracilis in semitendinosus, s tetivo pogačice, s tetivo mišice quadriceps ali z rekonstrukcijo hamstringov. Za odločitev ali je potrebna operacija ali ne, se na podlagi prizadetosti ligamentov kolena odloči zdravnik.

Diagnostika pri zvinu kolena:

Stanje se lažje lahko oceni s kliničnimi testi:

– Rotacija sklepa (ang. pivot shift): z manevrskim vrtenjem se zazna omejenost gibanja kolenskega sklepa in ruptura ACL.

– Lachmanov test: s potegom golenice naprej se zazna ruptura ACL.

– Anteriorni predalčni test (ang. anterior drawer test: s pokrčenim kolenom v izhodiščnem položaju 90 ° se pomika naprej in nazaj. S pomikom naprej se oceni poškodba ACL, s pomikom nazaj se oceni poškodba PCL (Arundale idr. 2021).

Kadar se pojavi napetost v kolenu, se najprej opredeli ali gre za raztrganine ligamentov (International Journal of Physical Education, Sports and Health 2020). Sicer pa ob kakršni koli poškodbi kolena, kot je to v našem primeru zvin, je prvo priporočilo akutno samozdravljenje po principu RICE, ki pride v poštev do 72 ur od poškodbe.

RICE:

R – rest; počitek: takoj ob nastanku poškodbe je potrebno z vadbo prenehati, saj se v nasprotnem primeru stanje lahko le še poslabša, kar lahko raztegne čas zdravljenja.

I – ice; led: poškodovano območje je dobro takoj ohlajati. Z mrzlimi oblogami (npr. kriopak, mrzli obkladki), masažo z ledom ali če je možno z imerzijo poškodovanega dela v ledeno kopel, omogočimo zmanjšanje otekline, bolečine.

C – compression; stisk ali kompresija: povijanje poškodovanega predela preprečuje dodatno akumulacijo tekočin oziroma zatekanje tkiva. Povoj ne sme biti pretesen, ker lahko pride do zastajanja krvi. Hlajenje se lahko izvaja čez povoj.

E – elevation; dvig uda: nad srčno raven, kar zagotavlja vračanje krvi in limfe proti srcu. Posledica je zmanjševanje otekline in neprijetnih občutkov oziroma bolečine. Na ta način sila gravitacije pomaga pri zmanjševanju otekline. Pazljivost pri tej fazi je potrebna pri osebah s srčnim popuščanjem.

Kdaj začnemo z rehabilitacijo zvina kolena?

Z rehabilitacijo je smiselno začeti takoj po akutni fazi, torej v primeru, ko samozdravljenje več ne omili stanja. Rehabilitacija se začne postopoma, z razgibavanjem brez obremenitev in do meje bolečine. Kasneje se lahko ciklično prične obremenjevati poškodovan spodnji ud s celotno težo telesa. V zavedanju, da rehabilitacije sklepnih in obsklepnih poškodb trajajo povprečno šest tednov, je potrebno v zakup vzeti tudi temu primerno sestavo vadbenega plana.

Kaj pravijo raziskave pri rehabilitaciji zvina kolena ?

Raziskave v mnogo študijah navajajo, da je proprioceptivni trening temeljna komponenta planskega vadbenega načrta pri rehabilitacijskih zdravljenjih poškodb kolena, saj s krepitvijo celotnega ligamentarnega sistema krepijo tudi receptorje v telesu. Prevladujoči receptorji, potrebni za tovrstno problematiko so receptorji, odgovorni za občutek položaja sklepa v prostoru.

Specialne vaje pri rehabilitaciji poškodb kolena

Nevromišična povezava se s proprioceptivnim treningom ojača in tako zagotavlja boljšo dinamično stabilnost sklepa. Seveda se tudi s poslabšano koordinacijo in ravnotežjem podaljša čas možne vrnitve v predhodno mobilnost. Z zadovoljivo propriocepcijo dosežemo, da proprioceptivni refklesi omogočijo nadzor med mišicami in gibanjem (t.i. medmišična koordinacija), torej, da delujejo v sožitju.

Vaje, temu primerne so kakršne koli izvedbe s krepljenjem ravnotežja in v zaprti kinematični verigi (primer: stoja z eno nogo na ravnotežni deski in hkratno podajanje žoge nasprotniku. Trening moči se optimizira predvsem za mišice, ki upogibajo koleno (fleksorje kolena), odmikalke kolka in stabilizatorkse mišice trupa (Gidu in Oltean, 2016).

Fizioterapija pri rehabilitaciji zvina kolena

Znotraj rehabilitacijskega plana za pospešeno celjenje poškodbe v poštev pride uporaba raznih fizioterapevtskih metod, kot sta to na primer TECAR (Trasferimento Energetico Capacitivo e Resistivo) terapija in LASER (Light amplification by stimulated emision of radiation) terapija.

S kakovostnim elektrostimulativnim delovanjem spodbudimo delovanje specifičnih počasnih (tip 1) ali hitrih (tip 2) mišičnih vlaken, kar je v procesu vadbe z obremenitvijo težje. Pomembno vlogo ima tudi pri pridobivanju ekscentrične moči ob dodatku koordinacijskih vaj.

Pri apliciranju TECAR terapije gre za blagodejen termo neinvaziven, a globok prenos energije do centra poškodbe. Zmanjšuje bolečino ter stimulira vensko in limfno drenažo. Odpravlja vnetja kit in burz, bolečine mehkih tkiv in pomaga pri poškodbah sklepov, kosti in mišic (Yeste – Fabregat, 2021).

Laser terapija, ki deluje kot globinska terapija, pospešuje metabolne procese in procese celjenja, saj ima biološke ter fiziološke učinke zaradi svetlobe, ki prodira skozi tkiva. Terapija izboljša živčno prevodnost in stimulira celjenje poškodovanega tkiva (rane, preležanine, razjede itd.) (Farivar idr. 2014).

Sami za preprečitev poškodbe kolena lahko veliko naredimo že s primerno obutvijo, razteznimi in krepilnimi vajami, s katerimi sklep stabiliziramo.

Vračanje v šport po zvinu kolena

Povprečen čas vrnitve k špornim aktivnostim po poškodbi kolena je tri do štiri tedne. V vadbeni proces se je najboljše vrniti (vsaj na začetku) pod nadzorom specialistov, ki napredek korektno spremljajo in sprotno informirajo o mehanizmih popoškodbenih vezi in drugih struktur.

Vaje, ki zajemajo skakanje, ravnotežne vzorce, fleksibilnost in vključitev stopenjske obremenitve telesa z zunanjimi silami, so skupek pozitivnega rezultata pri obravnavi poškodb kolena.

Krepke mišice so ključni element do uspešne stabilizacije kolena in zmanjšanja rizičnosti za poškodbe pasivnih stabilizatorjev (ligamenti, meniskusi), kot je to recimo poškodba ACL zaradi zvina kolena (Mehl idr. 2017).

V kliniki Medicofit povezujemo rehabilitacijo poškodb in telesno pripravo. Zraven zdravljenja poškodb skrbimo za izboljšanje vaše fizične kondicije in preventivo pred dodatnimi tveganji. Vodimo vas od poškodbe do telesne pripravljenosti.

Literatura:

–        International Journal of Physical Education, Sports and Health, 2020. Rehabilitation of knee injuries in Kabaddi players of Punjab. Dostopno na: https://www.kheljournal.com/archives/?year=2020&vol=7&issue=1&part=B&ArticleId=1619.
–        Logerstedt, David S., David Scalzitti, May Arna Risberg, Lars Engebretsen, Kate E. Webster, Julian Feller, Lynn Snyder – Mackler, Michael J. Axe in Christine M. Mcdonough. 2017. Knee Stability and Movement Coordination Impairments: Knee Ligament Sprain Revision 2017. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29089004/.
–        Markatos, K., M. K. Kaseta, S. N. Lallos, D. S. Korres in N. Efstathopoulos. 2013. The anatomy of the ACL and its importance in ACL reconstruction. Dostopno na: https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00590-012-1079-8#citeas.
–        Gidu, Diana Victoria in Antoanela Oltean. 2016. Benefits of the proprioceptive training in recovery after knee sprain – theoretical grounds. Dostopno na: https://web.a.ebscohost.com/abstract?site=ehost&scope=site&jrnl=2285777X&AN=113336552&h=V6Kxr1v2pizJTQrTVLgQpZy%2bAOzOsoT1OI60KInG9qXMZDIIT4JciUHXW4S3cTzTrUFsvvDY23ZUaaeJQVJ%2bug%3d%3d&crl=c&resultLocal=ErrCrlNoResults&resultNs=Ehost&crlhashurl=login.aspx%3fdirect%3dtrue%26profile%3dehost%26scope%3dsite%26authtype%3dcrawler%26jrnl%3d2285777X%26AN%3d113336552.
–        Arundale, Amelia J. H., Mario Bizzini, Airelle Giordano, Timothy E. Hewett, David S. Logerstedt, Bert Mandelbaum, David A. Scalzitti, Holly Silvers-Granelli in Lynn Snyder-Mackler. 2021. Exercise -Based Knee and Anterior Cruciate Ligament Injury Prevention. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30170521/.
–        Mehl, Julian, Theresa Diermeier, Elmar Herbst, Andreas B. Imhoff, Thomas Stoffels, Thore Zantop, Wolf Petersen in Andrea Achtnich. 2017. Evidence-based concepts for prevention of knee and ACL injuries. 2017 guidelines of the ligament committee of the German Knee Society (DKG). Dostopno na: https://link.springer.com/article/10.1007/s00402-017-2809-5#citeas.
–        Farivar, Shirin, Talieh Malekshahabi in Reza Shiari. 2014. Biological effects of low laser therapy. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4291815/.
–        Yeste – Fabregat, Mireia, Luis Baraja – Vegas, Juan Vicente – Mampel, Marcelino Perez – Bermejo, Iker J. Bautista Gonzalez in Carlos Barrios. 2021. Acute Effects of Tecar Therapy on Skin Temparature, Ankle Mobility and Hyperalgesia in Myiofascial Pain Syndrome in Professional Basketball Players: A Pilot Study. Dostopno na: https://www.mdpi.com/1660-4601/18/16/8756.

Instagram

@medicofit_klinika

Medicofit articles

Bolečine v kolenu - možni vzroki in zdravljenje

All articles

Zvin kolena ne pomeni, da ste si strgali vez – kaj morate vedeti?

Anatomska zgradba kolenskega sklepa

Kaj pravzaprav je sprednja križna vez (ACL)?

Stopnje zvina kolena

Zdravljenje zvina kolena

Diagnostika pri zvinu kolena:

RICE:

Kdaj začnemo z rehabilitacijo zvina kolena?

Kaj pravijo raziskave pri rehabilitaciji zvina kolena ?

Specialne vaje pri rehabilitaciji poškodb kolena

Fizioterapija pri rehabilitaciji zvina kolena

Vračanje v šport po zvinu kolena

Literatura:

Instagram

Medicofit articles

Bolečine v kolenu - možni vzroki in zdravljenje

Celostno zdravljenje plantarnega fasciitisa in ploskega stopala

Sodobna fizioterapija po operaciji kile

Travmatske poškodbe stopala

Zdravljenje diastaze rektusov

Ganglion – vse kar morate vedeti!

Spoznajte diamagnetno terapijo

Bolečine v rami - Vzroki, simptomi & zdravljenje

Išias v nosečnosti