Trn v peti (Trn petnice) – Kaj je in kako ga odpravimo?

Kronična bolečina v peti lahko predstavlja resno gibalno omejitev in posledično povzroči padec kakovosti vašega življenjskega sloga. Bolečine v peti lahko povzročajo različna stanja npr. preobremenjevanje stopala zaradi teka ali dolgotrajne hoje, trn v peti, vnetje narastišča ahilove tetive, ploska stopala, zlom petnice oz. udarec v peto. V Članku vam bomo podrobno predstavili trn v peti oz. trn petnice, ki  pogosto povzroča bolečine na področju pete, prizadane pa 35% ljudi starejših od 60 let, s splošno prevalenco 15%. Trn v peti je stanje, ki se operativno zdravi zgolj pri 5-10% pacientov, kadar zdravljenje s fizioterapijo in kineziologijo ni usešno.

Ali ste vedeli, da se trn v peti v 90 % primerov uspešno zdravi s fizioterapijo ?

Verjetno tudi niste vedeli, da je trn v peti lahko dolg več kot  1 cm in ga skoraj vedno povzročata plantarni fasciitis oz. vnetje vezivnega tkiva stopalnega loka in vnetje ahilove tetive oz. tendinitis ahilove tetive preko mehanizma prevelike napetosti narastišča plantarne fascije oz. narastišča ahilove tetive.

Petni trn je se pogosteje razvije pri ženskah, predvsem kadar je bilateralen oz. obojestranski, nošenje visokih pet je dokazan dejavnik tveganja za razvoj trna v peti, prav tako večje tveganje nosijo posamezniki s povišano telesno težo in  vrhunski športniki v ”high impact” športih, kjer je prisotna velika količina skokov. Dejavnik tveganja za trn v peti je tudi neustrezna mehanika stopal, naprimer plosko stopalo.

Trn v peti je osteofit oz. kostni izrastek, ki ga povzroča odlaganje oz. kopičenje kalcija na področje petne kosti (calcaneus), zavzame pa lahko različne oblike in sicer koničasto, kljukasto ali poličasto. Petni trn lahko nastane na področju narastišča ahilove tetive, na zadnji strani petnice in izraste v smeri navzgor (Dorzalni petni trn tudi Haglundova peta – spina calcanei superior) ali pa na področju narastišča plantarne fascije, na spodnji strani petnice in izraste v smeri naravnost proti stopalnem loku  (Plantarni petni trn – spina calcanei inferior). 

Trn v peti imenujemo tudi kalcinacija pete, diagnosticiramo ga z rentgenskim slikanjem, prisoten je lahko v obliki kalcinacije ali pa že formirane kostnine, takrat govorimo o osteofitu.

Trn v peti nastane zaradi dolgotrajno povečane napetosti, ki jo povzroča prekomerno vlečenje plantarne fascije, kar povzroči nabiranje kalcija in točkovne kostne tvorbe, ki nato še dodatno draži plantarno fascijo in bolečinske receptorje v predelu pete. Petni trn, ki nastane na zadnji strani petnice pa nastane zaradi dolgotrajno povečane napetosti, ko jo povzroča prekomerno vlečenje ahilove tetive na področju njenega narastišča, nastale kostne tvorbe pa povečajo že prisotno bolečino ter intenziteto vnetja.

Celotno spodnje področje stopala prekirva vezivno tekivo, ki mu rečemo strokovno plantarna fascija, poteka pa od pete, preko stopalnega loka do prstov. Vloga plantarne fascije je prenos sile po stopalu pri hoji in odrivu ter zagotavljanje oblike vzdolžnega stopalnega loka. Plantarna fascija je izpostavljena velikim obremenitvam saj prenaša celotno telesno težo pri hoji in drugih športnih aktivnostih. 

Zadnje študije plantarno fascijo definirajo pravzaprav kot aponevrozo (povezava mišice in kosti) in ne kot fascialno tkivo, zaradi aktivne vloge, ki jo ima pri mehaniki stopala. Plantarna fascija je sestavljena  iz vzdolžnih kolagenskih vlaken in se deli v medialno, osrednjo in laterlano komponetno.

Plantarni fasciitis je stanje vnete oz. vzdražene plantarne fascije zaradi preobremenitve ali pa degenerativnih sprememb, ki nastanejo s starostjo. Plantarni fasciitis lahko posredno povzročajo tudi šibke stopalne mišice ter mišične asimetrije golenske muskulature. Kadar stopalo ne zavzema pravilne lege med tekom in hojo npr. je pretirano pronirano (zvrnjeno navznoter), supinirano (zvrnjeno navzven) ali pa gre za splošno plosko stopalo obstaja izražen dejavnik tveganja za pojav plantarnega fasciitisa.

Zanimivo je, da sam petni trn izolirano ne povzroča bolečine, ta nastane predvsem zaradi vnetja plantarne fascije ali ahilove tetive v njegovi bližini na narastiščih.  Trn v peti torej nastane zaradi dolgotrajnega oz. kroničnega stanja plantarnega fasciitisa ali vnetje ahilove tetive, ki nato postane dodaten ojačevalec simptomov  in kronično stanje, ki ga je povzročilo še dodatno poslabša.

Za trn v peti so značilne jutranje bolečine, saj se plantarna fascija med spanjem skrajša in razširi, zjutraj ob prvih korakih pa jo obremenimo s polno telesno težo. Plantarna fascija je pod obremenitvijo zaradi nateznih sil pri vsakem koraku zato lahko pri simptomatskem petnem trnu vsak korak povzroči neprijetno bolečino, ki pa se značilno z blago aktivnostjo izboljša.

Za trn v peti je značilna ostra, zbadajoča bolečina zjutraj ob prvih korakih, oblika bolečine je odvisna tudi od velikosti ter mesta kostnega izrastka in predvsem od tega kateri živčni receptorji so vzdraženi. Ostra jutranja bolečina se običajno zmanjša že po kratki prehojeni razdalji, prisotna pa kasneje ostane dolgotrajna kronična neprijetna bolečina. Značilno za petni trn je, da povišana telesna aktivnost lahko povzroči poslabšanja stanja in bolj močno bolečino čez dan.

Ali ste vedeli, da je trn v peti lahko tudi asimptomatski in povsem neboleč ?

Trn v peti je pri številnih posameznikih odkrit tudi naključno saj je lahko asimptomatski, različne študije ugotavljajo, da je med 40 – 65 % trnov v peti asimptomatskih in torej ne povzročajo nobenih bolečin. 

Ko je trn v peti simptomatski

Trn v peti je potrebno zdraviti s specialno fizioterapijo saj tudi v primeru asimptomatskega stanja lahko progresira in prične povzročati različno intenzivne simptome. V najhujših primerih lahko petni trn ovira hojo in večino športnih aktivnosti, bolečine pa lahko sevajo v celotno stopalo. Petni trn ima značilno poststatično bolečino, zato ga lahko hitro razločimo od drugih patologij, ki povzročajo bolečine na področju petnice. Poststatična blečina pomeni, da se po počitku oz. neaktivnosti prvih nekaj korakov pojavi ostra bolečina v peti. 

Bolečine zaradi trna v peti lahko trajajo tudi več let in v redkih primerih potrbujejo operativno zdravljenje, predvsem pri pacientih, ki zdravljenje s fizioterapijo in kineziologijo niso pričeli izvajati pravočasno.

Ali se trn v peti pojavi na eni ali obeh petah?

Trn v peti boli večinoma na eni strani, vseeno pa je pri 2/3 pacientov asimptomatsko prisoten tudi na drugi nogi, običajno povedo, da so v preteklosti že imeli občasne težave z drugo peto.

Naroči se na fizioterapijo za trn v peti

Zdravljenje trna v peti ne glede na fazo in trajanje zahteva celostni fizioterapevtski pristop, kar za fizioterapevte v kliniki Medicofit pomeni sočasno uporabo, manualne terapije, instrumentalne terapije ter specialne vadbene terapije, t.i. kinezioterapije.

Pogosta napaka pri zdravljenju trna v peti je izolirana uporaba le ene terapevtske tehnike npr. globinskih udarnih valov, ki so učinkovita metoda zdravljenja za vse vrste trna v peti, vendar le kadar so uporabljeni v kombinaciji s kineziološko vadbo, manualno terapijo ter drugimi instrumentalnimi tehnikami npr. TECAR terapijo in LASER terapijo.

Udarni globinski valovi (ESWT)

Udarni globinski valovi imajo pri 80-90% pacientov z diagnozo trn v peti oz. petni trn takojšnji protibolečinski in protivnetni učinek in predstavljajo najučinkovitejšo neoperativno tehniko zdravljenja trna v peti v kolikor so izvajani v kombinaciji s pravilno kineziološko vadbo in manualno terapijo. Udarni globinski valovi se ločijo na mehanske in zvočne (akustične), delujejo pa preko mehanizma prenosa mehanske sile na lokalno tkivo, kar povzroči povečan pretok krvi in dotok mikrohranil na mestu poškodbe. V kliniki Medicofit udarne globinske valove uporabljamo kot vodilno tehniko zdravljenja trna v peti s ciljem zmanjšanja velikosti kostnega odrastka.  

Udarni globinski val povzroči ”razbitje” naloženega kalcija v manjše kristale, ki se nato razgradijo in absorbirajo v okoliškem tkivu. 

V praksi je so udarni globinski valovi pri zdravljenju trna v peti pogosto napačno uporabljeni, saj se jih aplicira zgolj direktno na področje trna v peti. Ker trn v peti praviloma spremlja vnetje okoliškega vezivnega tkiva se morajo udarni globinski valovi uporabljati tudi na mestu vnete plantarne fascije oz. narastišča ahilove tetive za celjenje vnetja in mikropoškodb vezivnega tkiva. 

Manualna terapija

Pri trnu v peti z manualno terapijo naslovimo okoliško vezivno tkivo, ki je vedno vzrok bolečine oz. simptomov. Z manualnimi tehnikami fizioterapevt izvaja masažo plantarne fascije in z različnimi variacijami tehnik mobilizira skrajšno plantarno fascijo ter pospeši krvni obtok ter celjenje degeneriranih kolagenskih vlaken. Manualne tehnike so pri zdravljenju trna v peti pomembno orodje celostnega pristopa pogosto se izvajajo tudi v kombinaciji s TECAR terapijo.

Tecar terapija

Še ena izmed instrumentalnih tehnik celostnega pristopa pri zdravljenju trna v peti je TECAR terapija,  s katero povečamo temperaturo tkiva in zvišamo energetski potencial celičnih membran. TECAR terapija je neinvazivna tehnika fizioterapije, ki se izvaja v zgodnji akutni fazi, ko je trn v peti bolečinsko močno vzdražen.

Kineziološka vadba

Ker gre pri trnu v peti za preobremenitveno stanje je ključno zavedanje, da bo v akutni fazi obremenilna kapaciteta stopelnega loka in področja petnice zelo nizka, kar pomeni, da jo bomo morali postopoma vzpostaviti nazaj. V kliniki Medicofit izvajamo aktivno fizioterapijo, zato prilagojene vaje izvajamo že zgodaj v boleči fazi plantarne fascije, s tem pa pospešimo nastajanje novih kolagenskih struktur in celjenje poškodovanih vlaken. 

V okviru kineziološke vadbe gre za veliko individualizacijo saj, imajo posamezniki, ki zdravijo trn v peti različne cilje glede športnih aktivnosti. V kolikor imamo vrhunskega športnika ali pa rekreativnega športnika, ki bo tekel in skakal moramo izvesti progresivno vadbo za moč in vzdržljivost v moči ter pacienta pripraviti na tekaške obremenitve. V kliniki Medicofit izvajamo tudi pliometrično rehabilitacijo, kar pomeni, da po ozdravljenem trnu v peti vzpostavimo pravilno tehniko teka, skokov in doskokov.

Ne glede na stopnjo športne aktivnosti je za dolgoročno uspešno zdravljenje trna v peti potrebno okrepiti področje narastišča plantarne fascije in ahilove tetive na petnico.

Predstavili smo vam celostno zdravljenje trna v peti, sedaj pa vam predstavljamo nekaj ukrepov za samopomoč, ki jih lahko izvedete sami do pričetka vaše rehabilitacije.

V prvi vrsti se izogibajte pliometričnih športnih aktivnosti, torej teka in poskokov, nosite obutev, ki ima podstavljeno oz. podloženo peto saj tako zmanjšate neposreden pritisk na področje trna v peta, peta naj bo podložena vsaj za 1,5 cm vendar ne več kot za 4,5 cm. Priporočamo vam tudi izdelavo ortopedskega vložka po meri.

Doma lahko izvajate blago prečno frikcijsko masažo plantarne fascije ter področja narastišča na petnico, izogibajte se agresivni razteznim vajam, predvsem pa vam svetujemo, da pričnete s celostnim zdravljenjem trna v peti, ki naj vključuje fizioterapijo in kineziologijo.

Operativno zdravljenje trna v peti je redko in se izvede le pri 5-10% pacientov, predvsem kadar konzervativno zdravljenje s fizioterapijo in kineziologijo ni bilo uspešno pri zmanjšanju petnega trna in bolečine. 

V kliniki Medicofit v sodelovanju s specialisti ortopedije svetujemo najmanj 16 tednov strukturirane fizioterapije in kineziologije preden se predlaga operativno zdravljenje trna v peti. V primeru, da je trn v peti prisoten več kot leto dni, lahko zdravljenje s fizioterapijo traja tudi do 24 tednov. Prvi učinki terapij morajo biti opazni že znotraj prvivh treh tednov zdravljenja z hitrimi znaki izboljšanja v drugi polovici zdravljenja, običajno po 8 tednih.

Splošno sprejeta norma med specialisti ortopedije je, da kirurško odstranitev trna v peti predlagajo, kadar se simptomi ne odpravijo v obdobju med 9-12 meseci izvajanja fizioterapije oz. konzervativnega zdravljenja. Kirurške tehnike lahko vključujejo tudi sprostitev plantarne fascije.

V kliniki Medicofit smo specialisti za zdravljenje ortopedskih stanj, trn v peti je stanje, ki ga obravnavamo s celostnim manualnim, instrumentalnim in vadbenim pristopom. Za nas je pomembno, da vsak trn v peti obravnavamo individualno ter tehniko zdravljenja prilagodimo različnim variacijam simptomov ter oblikam trna v peti.

Nejc Šimenko

Medicofit

Kaj lahko naredite v okviru preventive sami, da do trna v peti ne pride ?

Izogibajte se nošenju visokih pet, predvsem pri sedečem delu. Redno izvajajte vaje za razgibavanje golenske muskulature in vaje za krepitev mišic stopalnega loka. Priporočamo, da v okviru vaše fitnes vadbe izvajate enonožne vaje in vključite tudi vaje za ravnotežje, oba tipa vaj pa izvajajte bosi.

Kdaj je potrebna operacija stanja trn v peti ?

Trni v peti se praviloma ne odstranjujejo, kirurški posegi se izvajajo le na mehkih okoliških tkivih. Operativno zdravljenje je indicirano redko, predvsem v primerih, ko dlje časa trajajoče zdravljenje v obliki fizioterapije in kineziologije ni odpravilo bolečin in trna v peti. Operativno
zdravljenje se izvede le v 5-10% primerov trna v peti, praviloma ne preden ni celostno konzervativno zdravljenje trajalo vsaj 9 mesecev.

Kaj morajo nujno vedeti pacienti, ki imajo trn v peti?

Konzervativno zdravljenje je praviloma dolgotrajno, časovnica fizioterpaije je ena izmed najdaljših med patologijami spodnjih udov. Pacienti se morajo zavedati, da zdravljenje trna v peti običajno traja več mesecev, praviloma najmanj 16 tednov.

Kakšno fizioterapijo naj pacienti s trnom v peti izberejo ?

Prvo pravilo pri odločanju za fizioterapijo trna v peti so Fokusni udarni globinski valovi, brez njih se trna v peti praviloma ne zdravi. Drugo pravilo je aktivna fizioterapija, strokovnjak, ki vodi zdravljenje stanja trn v peti mora biti dober poznavalec vadbenih tehnik, ki jih mora progresivno vključevati v program rehabilitacije.

V kliniki Medicofit operativni poseg svetujemo le kadar  strukturirana rehabilitacija z vsemi opisanimi tehnikami celostnega pristopa ni bila uspešna. V kolikor je pacient izolirano izvajal le globinske udarne valove, kar je žal pogosta praksa, ali pa le manualno terapijo, potem vsekakor kirurško zdravljenje odsvetujemo saj ni izvajal optimalnega celotnega konzervativnega pristopa. V kolikor so v procesu zdravljenja s fizioterapijo prisotne močne akutne bolečine  se lahko injicira lokalni anestetik oz. kortikosteorid za zmanjšanje bolečine.