5 razlogov za bolečino v vratu

Bolečina v vratu predstavlja resno težavo za posameznikovo življenje, katero težko spregledate, saj vas omejuje pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti in opravilih.

Bolečina v vratu se opiše, kot neprijetno senzorično in čustveno izkušnjo, ki nastane zaradi bioloških (poškodba tkiva) ali psiholoških dejavnikov in se v določenih primerih razširi na področje ramen in po roki navzdol do prstov.

Bolečinam v vratu in zatilju pravimo večfaktorska bolezen, saj nastanejo zaradi različnih dejavnikov tveganja, kot so degenerativne spremembe v hrbtenici, hernija diskusa, cervikalna spinalna stenoza, pomanjkanje telesne dejavnosti, pretirana uporaba računalnika in telefona, vpliv stresa, čustvena stiska, tesnoba, visoka starost in nizka socialna podpora. Pravočasno odkritje dejavnikov tveganja in sprožilcev bolečin v vratu vodi do učinkovitejšega diagnosticiranja, zdravljenja in obvladovanja bolečin (6).

Vrat je glavna podpora glavi in ji predstavlja povezavo s preostalim delom telesa. Anatomsko se nahaja med spodnjo čeljustjo in ključnico. Vsebuje najbolj kompeksne in številne vitalne strukture, ki so bistvene za normalno fiziološko delovanje človeškega telesa. Anatomske strukture v vratu omogočajo nemoteno delovanje funkcije dihanja, govorjenja, požiranja, uravnavanja metabolizma, povezave možganov s hrbtenico, cirkulacijski in limfni dotok in odtok iz glave (3).

Vratna hrbtenica je sestavljena iz 7 vretenc, ki so anatomsko postavljene ena nad drugo. Vretenca so med seboj povezana in tvorijo hrbtenični kanal v katerem poteka hrbtenjača in njeni živci. Glavna funkcija hrbtenjače je prenašanje sporočil (senzorični in motorični impulzi) med možgani in preostalim telesom. Med posameznimi vretenci se nahajajo medvretenčne ploščice, ki so sestavljene iz trdega in upogljivega zunanjega obroča (imenujemo ga fibrozni obroč) in mehke sredine diska (imenujemo nucleus pulposus). Medvretenčna ploščica ustrezno razporedi vpliv mehanskih sil, ki se ustvarjajo na hrbtenico med vsakodnevnim življenjem (gravitacija, fizična aktivnost itd.) (1).

KAKŠNE VRSTE BOLEČIN V VRATU OBSTAJAJO?

Bolečine v vratu razvrščamo po času trajanja težav (akutna faza traja do 6 tednov, subakutna faza traja 3 mesece ali manj, kronična faza traja 3 mesece ali več), resnosti patologije, vrste etiologije (vrste vzroka težav) in tipom bolečine (mehanska ali nevropatska bolečina).

Bolečina v vratu je lahko mehanskega, nevropatskega ali sekundarnega izvora. Sekundarni ali drugi vzrok predstavlja bolečino iz srca, vaskularno patologijo ali preneseno bolečino iz sosednjih anatomskih struktur.

Mehanska bolečina izvira iz hrbtenice ali njenih podpornih struktur (ligamenti, mišice) in se odraža v obliki artirtisa, diskogene bolečine in miofascialne bolečine. Mehanska bolečina se tipično poslabša med gibanjem.

Nevropatska bolečina nastane, kot posledica poškodbe ali bolezni živčnega sistema in jo delimo na centralno ali periferno bolečino. Glavni simptom nevropatske bolečine je pekoča bolečina v vratu.

Vzrok centralne nevropatske bolečine je v hrbtenjači in se kaže v obliki simptomov mielopatije (moteni motorični in senzorični impulzi). Periferna nevropatska bolečina nastane zaradi okvare perifernega živčevja in jo prepoznamo v obliki radikularnih simptomov, ki nastanejo, kot posledica hernije diskusa, osteofitov (kostnih izrastkov) ali spinalne stenoze.

LESTVICA STOPNJE BOLEČINE V VRATU

KOGA NAJPOGOSTEJE PRIZADANEJO BOLEČINE V VRATU?

Bolečine v vratu pogosteje prizadanejo ženske, kot moške.

Dejavniki tveganja, ki vplivajo na nastanek bolečin vključujejo genetiko, psihopatologijo (depresija, anksioznost, katastrofiziranje itd.), motnje spanja, kajenje in sedeči način življenja.

Izkazalo se je, da je debelost velik dejavnik za pojav bolečine v vratu, saj so posamezniki s povečano telesno maso bolj podvrženi sistemskim vnetjem, škodljivim strukturnim spremembam, povečani mehanski obremenitvi, zmanjšani mišični moči in bolj nagnjeni k psihosocialnim težavam.

Bolečine v vratu nastanejo, kot posledica travme (poškodba možganov, poškodba vratu) ali športne poškodbe (rokoborba, boks, hokej na ledu itd.).

Po nekaterih študijah se je izkazalo, da so bolečinam v vratu in zatilju bolj podvrženi pisarniški, računalniški, fizični in zdravstveni delavci. Slabo delovno okolje in nizko zadovoljstvo pri delu bistveno vplivata na razvoj bolečin v vratu (2).

Bolečina v vratu je drugi najpogostejši povzročitelj težav na seznamu mišično-skeletnih obolenj. Poglavitveni razlogi obolenja v predelu vratu in zatilja so nihanja poškodba vratne hrbtenice, zvin ali nateg vratu, cervikalni osteoartritis, degenerativna bolezen medvretenčnih ploščic, cervikalna radikulopatija, heskenšus ali trd vrat in hernija diskusa. Podrobnejši opis obolenj vam predstavimo v nadaljevanju.

1. NIHAJNA POŠKODBA VRATNE HRBTENICE

Nihajna poškodba vratu navadno nastane, kot posledica prometne nesreče, športnih poškodb ali padca, kjer pride do nenadnega giba glave iz hiperekstenzije (smer glave: ekstremen pogled nazaj proti stropu) naprej v fleksijo (smer glave: pogled proti tlom). V posameznih primerih poškodba hrbtenice posredno vpliva na poškodbo sklepov ali diskov, ki dražijo živčne korenine in živce.

Posamezniki s simptomi nihajne poškodbe vratne hrbtenice poročajo o bolečinah v vratu in otrdelosti, izžarevajoči bolečini v ramenih ali hrbtu, otrplosti in mravljinčenju celotnega zgornjega uda, glavobolih, omotici, motnjah spanja ali o težavah z vidom (zamegljen vid, občutljivost na svetlobo itd.).

Nihajna poškodba vratu je skupek kliničnih znakov, ki privedejo do medicinske diagnoze, kot je nateg ali zvin vratu (4).

2. KAKŠNA JE RAZLIKA MED NATEGOM ALI ZVINOM VRATU?

Nateg vratu je opredeljen, kot nateg mišice v vratu ali poškodba tetive mišice (fibrozno tkivo, ki povezuje mišico na kost) medtem ko gre pri izvinu za raztrganje ligamenta (fibrozno vezivno tkivo, ki povezuje dve kosti), ki medsebojno povezuje vratna vretenca.

Slaba drža, neprimerni spalni položaji, nenadni premiki vratu (prometna nesreča, športna poškodba, padec) vplivajo na nastanek natega ali izvina vratu.

Posamezniki občutijo bolečino in okorelost v vratu ob gibanju, izžarevajočo bolečino v zgornjem delu rame, zmanjšano gibljivost vratu in pojav mišičnih krčev (4).

3. CERVIKALNI OSTEOARTRITIS, DEGENERATIVNA BOLEZEN MEDVRETENČNIH DISKOV IN CERVIKALNA RADIKULOPATIJA

Cervikalni osteoartritis ali sindom cervikalnih fasetnih sklepov je degenerativno bolezensko stanje vratne hrbtenice, kjer pride do obrabe hrustanca na fasetnih sklepih. Pogosto degeneracija fasetnih sklepov vpliva na degeneracijo medvretenčnih diskov, kar posledično vodi do utesnitve živčne korenine (pojavijo se simptomi radikulopatije).

Simptomi cerkvialnega osteoartritisa so okorelost in bolečine v vratu, ki so lokalizirane na enem mestu (točkovna bolečina), manj pogosto se bolečina izžareva v ramo ali v zadnji del glave.

Cervikalni osteoarthritis nastane, kot degenerativni proces staranja, poškodbe vratu ali prekomerne telesne teže.

Staranje je naravni evolucijski proces pri katerem pride do obrabnih sprememb, ki se pojavijo v medvretenčnih ploščicah vratne hrbtenice. Posamezniki z degenerativno boleznijo diskov občutijo bolečino v vratu in okolerost, ki se poslabša z gibanjem.

Zdravljenje degenerativne bolezni medvretenčnih diskov v vratni hrbtenici je odvisno od stopnje intezivnosti simptomov in prisotnosti nevroloških simptomov.

Operativno zdravljenje je potrebno pri dolgotrajnih primerih, ob prisotnosti nevroloških simptomov.

Degenerativne spremembe vodijo v zožitve medvretenčnega prostora in nastanka kostnih izrastkov, kateri utesnijo živčno korenino, kar imenujemo cervikalna radikulopatija.

Cervikalna radikulopatija se občuti, kot bolečina in mravljinčenje od vratu navzdol po celotnem zgornjem udu ter povečani šibkosti vratnih mišic in mišic zgornjega uda.

Utesnitev živčne korenine povzročijo spondiloza (degenerativne spremembe), osteofiti (kostni izrastki), nestabilnosti anatomskih struktur, travmatske poškodbe ali tumor.

Utesnjena živčna korenina povzroči težave s hojo, ravnotežjem in disfunkcijo mehurja ali črevesja (6).

4. HEKSENŠUS ALI TRD VRAT

Heksenšus v vratu običajno nastane, kot posledica napetosti mišic ali bolezenskega stanja sklepov v vratni hrbtenici (osteoartritis, poškodba fasetnega sklepa). Heksenšus se pojavi po dvigu težkega bremena ali še pogosteje med spanjem v neustreznem položaju.

Glavni simptom heksenšusa je omejen obseg gibljivosti vratne hrbtenice oziroma težko premikanje glave. Otrdelost, ki jo povzroči heksenšus občasno vodi do mišične bolečine ali utesnitve živca, kar se občuti, kot pekoča bolečina v vratu in mravljinčenje po celotnem zgornjem udu (2).

Simptome heksenšusa je možno zdraviti v domači oskrbi preko lajšanja bolečine in izboljšanja obsega gibljivosti v vratu. Prve tri dni po heksenšusu v vratu se priporoča uporabo ledu (krioterapija) saj s tem zmanjšujete vnetje in bolečino. V naslednjih dneh se posvetite uporabi toplote (termoterapije) z namenom povečanja pretoka krvi v vratni predel in zmanjašnja okorelosti.

Obvladovanje glavnega simptoma heksensuša, omejen obseg gibljivosti, izboljšate z ustreznimi razteznimi vajami in vajami za povečanje obsega gibljivosti. Priporočljivo je, da se izogibate gibom, ki dodatno sprožijo bolečino.

5. ALI JE HERNIJA LAHKO V VRATU?

Hernija diskusa se pojavi od vratnega do prvega sakralnega hrbteničnega vretenca. Do nastanka hernije diskusa pride takrat, ko se mehka sredina medvretenčne ploščice (nucleous pulposus) izboči in utesni živčno korenino.

Simptomi hernije diskusa se odražajo v obliki radikulopatije (utesnitev živčne korenine), kar posamezniki opisujejo, kot pekočo bolečino v vratu ali občutek elektrike, ki se širi od vratu navzdol po roki do prstov. Ob simptomih hernije je prisoten občutek mravljinčenja v roki, dlani, prstih, šibkost vratnih mišic in mišic celotnega zgornjega uda.

Hernijo diskusa se diagnosticira z ustreznim diagnostičnim pregledom in fizičnim pregledom. Za dodatno potrditev diagnoze hernije diskusa se priporoča slikovno diagnostično metodo, ki se imenuje magnetna resonanca (MRI).

Z ustreznim diagnostičnim pregledom in specialno fizioterapevtsko rehabilitacijo drastično zmanjšamo možnost operativnega posega (cervikalna disektomija) za odstranitev hernije diskusa (7).

Bolečina v vratu je nevarna kadar nastane, kot posledica travmatske poškodbe ali kadar so prisotni simptomi glavobola, vročine, slabosti, bruhanja ali oteženega dihanja.

Predstavljamo vam načine, kako lahko sami zmanjšate pekočo bolečino v vratu in s tem izboljšate kakovost svojega življenja.

Izogibajte se dolgotrajnim sedečim položajem oziroma v svojo rutino sedenja organizirajte čas za gibanje med katerim se raztegnite, razgibajte in potelovadite (tako boste omejili posledice slabe drže).

Upoštevajte ergonomske nasvete med uporabo računalnika in telefona (idealno nastavljeni v višini oči).

Ustrezno si organizirajte spalno rutino, da boste svojemu telesu zagotovili zadostno količino spanca (uporabljajte ustrezen vzglavnik za najbolj optimalno poravnavo vratu med spanjem) (5).

V kliniki MedicoFit priporočamo samomasažo napetih vratnih mišic z namenom lajšanja bolečine in pravilno izvajanje ustreznih vaj za bolečine v vratu, ki so usmerjene v krepitev vratnih mišic.

Fizioterapevt diagnostik preko anamneze, zgodovine vaših simptomov in etiologije vaših težav ustrezno določi izvor primarne bolečine v vratu. Nadaljnjo določi čas trajanja težav saj akutne bolečine v vratu pogosto preidejo v kronične. Skozi diagnostični proces izloči morebitno preneseno bolečino v vratu od patologij, ki zahtevajo specifično zdravljenje, kot so sindrom torakalnega izhoda, bolečine v zgornjih okončinah, vaskularna patologija in bolečine iz torakalnih notranjih organov (srca, pljuč).

Skozi fizioterapevtsko diagnozo je pomembno razločiti nevropatsko od mehanske bolečine kar vpliva na odločitve o nadaljnjem zdravljenju. Nevropatsko bolečino, ki lahko nastane, kot posledica spinalne stenoze ali diskus hernije, posamezniki opisujejo zbadajočo, električno in pekočo bolečino v vratu, ki izžareva v en ali oba zgornja uda. Mehanska bolečina je, v nasprotju z nevropatsko, bolj utripajoča in ostra.

Fizioterapevtski diagnostični proces vključuje fizični pregled, kjer fizioterapevt diagnostik preveri vaš obseg gibljivosti vratu, mišično moč, ugotovi morebitna mišična neravnovesja, senzorično občutljivost, telesno držo, analizo gibalnih vzorcev hrbtenice in funkcionalno mobilnost.

Pomemben diagnostični dejavnik je obremenilna kapaciteta vratne hrbtenice preko katere pridobimo oceno o njenih sposobnostih prenašanja obremenitev.

Na podlagi vseh zbranih informacij o vašem zdravstvenem stanju se pripravi specializiran individualni fizioterapevtski program.

Naroči se na diagnostični pregled

Uspešnost specialne fizioterapije se razlikuje od pasivnih zdravljenj, kot je počitek, v njeni osredotočenosti na individualno kinezioterapijo tj. izvajanjem aktivnih vaj in vzpostavitvijo posturalne korekcije pri zdravljenju bolečin v vratu. Počitek se priporoča, vendar v primernem sorazmerju z vašo aktivnostjo.

V začetni fazi individualne fizioterapije vam fizioterapevt diagnostik skozi pregled ugotovi, kakšno vrsto bolečine doživljate (nevropatsko/mehansko) in na podlagi ugotovitev ustrezno prilagodi individualen kineziološki program, ki je usmerjen v zmanjševanje bolečine v vratu, morebitno vzdraženost živčevja tj. izžarevanje bolečine in mravljinčenje v zgornji ud in povečanju obremenilne kapacitete vratne hrbtenice.

Individualna kinezioterapija temelji na podlagi vaših diagnostičnih rezultatov, ki so nam omogočili vpogled v obseg gibljivosti vratu (ki ga v primeru omejitve povečujemo z vajami za gibljivost), vsakršna mišična neravnovesja in šibkosti posameznih mišic/mišičnih skupin (katere ustrezno krepimo prvotno z izometričnimi vajami, v naslednji fazi z vajami proti uporu) zaradi česar je program ustvarjen specifično vašim individualnim potrebam.

Analiza gibalnih vzorcev drže dovoljuje poglobljen vpogled v dinamiko vaše hrbtenice in morebitna odstopanja od normative. Z namenom korekcije drže in gibalnih vzorcev hrbtenice se prvotno osredotočimo na izvajanje aktivacijskih vaj obhrbteničnih vratnih mišic, ki so ključne za posturalno kontrolo. V nadaljevanju izvajamo aktivne vaje, ki so usmerjene najprej k vzpostavitvi pravilne obremenilne kapacitete vratne hrbtenice (izvajanje polnega obsega in krepitev v vseh smereh gibanja v vratu – fleksija, ekstenzija, laterofleksija in rotacija) in ob doseženih rezultatih, se osredotočimo na povečanje obremenilne kapacitete vratne hrbtenice.

Aktivna rehabilitacija je ključnega pomena za uspešen izhod zdravljenja vendar nam je pri doseganju optimalnih rezultatov, v pomoč najsodobnejša fizioterapevtska podporna tehnologija, kot je elektroterapija HiTOP, LASER terapija, UZ terapija in PERSIO terapija.

Bolečine v vratu negativno vplivajo na funkcionalnost vaših vsakodnevnih opravil in dejavnosti. Prvi korak za uspešno razreševanje težav je strokoven diagnostični pregled, ki je predpogoj za postavitev individualnega specialnega fizioterapevtskega programa.

Glavni namen sodobne fizioterapevtske rehabilitacije za dolgoročno odpravo bolečin v vratu je celostni pristop, ki vključuje medpoklicno sodelovanje strokovnjakov iz področja medicine, fizioterapije in kineziologije s skupno usmerjenostjo v izboljšanje telesne funkcije in posledično vaše kvalitete življenja. To je sodobna resničnost, ki vam jo ponujajo strokovnjaki Medicofit klinike že danes!

• Kelc R., 2012. Funkcionalna anatomija hrbtenice. VIII. Mariborsko ortopedsko srečanje. Interdisciplinarno strokovno srečanje. Hrbtenica v ortopediji. Zbornik predavanj. Maribor, pp. 13-23
• Cohen S. P. (2015). Epidemiology, diagnosis, and treatment of neck pain. Mayo Clinic proceedings, 90(2), 284–299. DOI
• Roesch ZK, Tadi P. Anatomy, Head and Neck, Neck. [Updated 2022 Jul 25]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: NCBI
• Bragg KJ, Varacallo M. Cervical Sprain. [Updated 2022 Sep 4]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: NCBI
• 6 ways to ease neck pain – Harvard Health. (2015, April 25). Harvard Health. Retrieved October 19, 2022.
• Kazeminasab S, Nejadghaderi SA, Amiri P, Pourfathi H, Araj-Khodaei M, Sullman MJM, Kolahi AA, Safiri S. Neck pain: global epidemiology, trends and risk factors. BMC Musculoskelet Disord. 2022 Jan 3;23(1):26. doi: 10.1186/s12891-021-04957-4. PMID: 34980079; PMCID: PMC8725362.
• Sharrak S, Al Khalili Y. Cervical Disc Herniation. [Updated 2022 Aug 29]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: NCBI