Osteoartroza kolena (OA kolena) je najbolj pogosta bolezen sklepov na svetu. Pojavlja se predvsem na sklepih, ki nosijo veliko teže. Najbolj pogosto prizadeto je koleno, velikokrat pa se pojavlja tudi na kolkih (3). Telesna nezmogljivost in bolečina, ki nastopita ob osteoartrozi kolena močno zmanjšata splošno kvaliteto življenja (13).
Osteoartroza kolena je degenerativna bolezen sinovialnih sklepov z glavno značilnostjo prezgodnjega, progresivnega propadanja sklepnega hrustanca. Kasneje se lahko pojavi vnetje (artritis), kateremu sledijo sekundarne spremembe, ki se pojavljajo na sklepnih in obsklepnih strukturah, kot so sinovialna membrana, fibrozna ovojnica, subhondralna kost, kite in mišice (13). Posledično vnetje imenujemo tudi osteoartritis (3).
Klinično se bolezen kaže z bolečino in izgubo funkcije sklepa. Vendar niso vsi, ki imajo radiografske znake osteoartroze kolena simptomatični. Približno polovici odrasle populacije s starostjo nad 60 let namreč radiološke slike kažejo znake osteoartroze, le 15% teh posameznikov pa je bilo simptomatskih – torej z bolečinami in omejeno gibljivostjo (7).
Kasneje se tem simptomom lahko pridruži škrtanje oz. škripanje v sklepu (krepitacije), sklepni izliv zaradi sekundarnega vnetja, oslabelost mišic, kontrakture, ankiloza in zadebeljen oz. razoblikovan sklep (13). Bolečina se razvija postopno, je globoka, topa in povzroča neugodje. V začetnih obdobjih se pojavlja po telesni dejavnosti, v napredovali bolezni pa tudi med mirovanjem. V zadnji fazi bolezni je edina terapevtska rešitev vstavitev totalne endoproteze kolena (13).
V Sloveniji je bilo leta 2018 kar 90,4 % vseh ortopedskih operativnih posegov kolena zaradi diagnoze osteoartroze (6). Pričakovati je, da se bo incidenca stanja oasteoartroza kolena s staranjem prebivalstva in epidemijo debelosti še povečavala (7, 13).
Osteoartroza kolena se deli na primarno in sekundarno. Primarna osteoartroza se razvije izključno zaradi staranja in ni posledica nobene obstoječe bolezni ali poškodb (11). Zanjo je značilna genetska predispozocija in vpliv dejavnikov kot sta npr. ženski spol in debelost (13). Sekundarni osteoartritis pa se razvije iz že znanih predhodnih oboljenj lokomotornega aparata v smislu razvojnih anomalij, poškodb, slabe poravnane sklepov zaradi predhodnega operativnega posega npr. meniscektomije, vnetnih sprememb, metabolnih bolezi, avaskularnih nekroz ali pretiranih dolgotrajnih obremenitev (13, 3).
Razmejitev med obema oblikama osteoartroze je v klinični praksi težka, saj je osteoartroza povezana z multifaktornimi etiološkimi dejavniki in je v zadnjih časih ne razumemo več kot neizbežen del staranja, temveč jo tesno povezujemo s sistemskim metabolizmom (razvoj osteoartroze se povezuje s hipertenzijo, hiperholesterolemijo, sladkorno boleznijo, vnetjem in angiogenezo) (1).
Razvoj Osteoartroze lahko opišemo v petih fazah (3):
Degenerativna osteoartroza se začne s propadom sklepne površine (3). To se zgodi kot posledica neravnovesja razgradnje hrustanca in njegove sinteze. Vzroki so lahko mehanski (udarci ali torzijske obremenitve na sklep), vnetni (pospešena razgradnja molekul hrustančnega matriksa), metabolni (zmanjšana sposobnost hondrocitov), idr (13).
Normalno gladka sklepna površina se začne lomiti skupaj s kolagenskimi vlakni in površina postane hrapava. Frikcija ob hrapavo površino povzroči, da na površini hrustanca nastajajo delci, ki se absorbirajo v sinovijo, kjer povročajo vnetni odziv. To pa posameznik občuti kot togost in bolečino v sklepu, ponavadi po aktivnosti in ne med njo (3).
Draženje sinovije povzroči sproščanje različniih encimov in celičnih procesov kar povzroči vnetje (3). Sinovijska kapsula in sinovijske celice imajo pomembno vlogo v sklepnem dogajanju. Kapsula skupaj z ligamenti zagotavlja stabilnost in določa obseg gibljivosti, ker pa so te strukture pri osteoartrozi podvržene zadebelitvi in fibrozi, je obseg gibanja močno omejen (13).
V napredovalem stanju osteoartroze se proces degeneracije širi v globlje hrustančne strukture vse do kalciniranega sloja oz. subhondralne kosti. Hrustanec postane tanjši, zmanjša se mu volumen, površina postane nepravilna s številnimi pokami, okoli katerih so razporejeni hondrociti. Navadno se hrustančno tkivo zamenja s fibroznim tkivom (13). Zaradi spremembe oblike in skladnosti se spremeni vzorec nosilnosti, kar pomeni da obremenitev prevzamejo druga področja sklepa (3).
V napredovanju bolezni se lahko defekt pojavi na celotni debelini hrustanca, tako da se kost poponoma razgali (13), drgnjenje kosti ob kost pa je boleče. Poveča se trenje in prenos teže skozi sklep postane neenakomerno. Te spremembe zaradi preobremenitve vodijo v mikrozlome kosti, ki se zdravijo s kalusom, kar pomeni da kost postopoma postaja gostejša, bolj sklerotična in manj odporna (3).
Izguba normalne strukture kosti ponovno povzroči več poškodb in bolečin. Sklep postaja bolj tog iz zaradi krajšanja kosti, se razrahljajo tudi obsklepni ligamenti in vezi, kar privede do še večje nestabilnosti sklepa (3).
Pot do pravilne diagnoze vključuje fizični pregled, klinično testiranje sklepov pri fizioterapevtu ter napotitev na rentgensko slikanje ali/in MRI. V nekaterih primerih lahko izvedejo tudi preiskovalno artroskopijo, kjer vam med operativnim posegov vstavijo kamero s katero pregledajo poškodovano tkivo (10).
Kolensko osteoartrozo, glede na stopnjo prizadetosti, lahko razdelimo na 5 stopenj (5,10) :
Stopnja 0: predstavlja zdravo, funkcionalno koleno.
Stopnja 1: prisotne so minimalne patološke spremembe vendar ni prisotne bolečine ali nelagodja.
Stopnja 2: pojavljati se začenjajo simptomi kot sta bolečina in togost sklepa po daljši fizični aktivnosti. Rentensko slikanje že lahko pokaže večje patološke spremembe, vendar je v tej fazi hrustanec še večinoma ohranjen.
Stopnja 3: Bolečina, togost sklepa se pojavljata bolj pogosto, še posebno po daljših obdobjih sedenja. Na hrustancu so vidne opazne spremembe, sklepna špranja pa se manjša.
Stopnja 4: predstavlja najvišjo stopnjo osteoartroze. V tej fazi je sklepna špranja dramatično zmanjšana in hrustančnega tkiva skoraj ni več. Povečana je vsebnost sinovijalne tekočine. Posameziki v tej fazi navajajo visoko stopnjo bolečine, ki ne popusti niti med mirovanjem.
Najbolj pomemben del diagnostike stanja osteoartroza je klinični pregled, ki s strani fizioterapevta vključuje: vizualno ocenjevanje prizadetega kolena: koleno je lahko otečeno in pordelo; opazovanje funkcionalnih vzorcev gibanja in ravnotežja: fizioterapevt bo pregledal vašo hojo ter ocenil, če potrebujete tehnične pripomočke, kot so bergle ali hodulja. Pregledal bo vaše gibalne vzorce med vstajanjem ali sedanjem na stol, hojo po stopnicah itd.; s tipanjem prizadetega kolena bo fizioterapevt ocenil stopnjo otekline, spremembno v temperaturi kože ter občutljivost samega predela; potrebne bodo meritve gibljivosti sklepa v pasivnem in aktivnem načinu. Pri tem se ocenjuje kolikšen obseg giba dosežete med upogibom in iztegom kolena. Oceni pa se tudi mišični status pri katerem je pričakovan mišični deficit na kolenu s stanjem osteoartroza (10).
Osteoartroza kolena je najpogostejša diagnoza za vstavitev totalne kolenske endoproteze. Ker pa je kolenski sklep najbolj kompleksen sklep v človeškem telesu, je biomehansko gledano je vstavitev kolenske endoproteze zapletena. Kljub modernim tehnikam, impantanom, izboljšanim pred in pooperativnih rehabilitacijskih protokolov, z vstavitvijo umetnega sklepa še ni možno doseči popolnoma »normalnega« kolena. (9).
Zato je izjemno pomembno, da pred operativnim posegom popolnoma izčrpamo konzervativno zdravljenje kar vključuje specialno fizioterapijo in vadbene protokole. S kvalitetetno rehabilitacijo bomo podaljšali čas do operativnega posega zaradi stanja osteoartroza kolena, če je le ta neizbežen, hkrati pa zmanjšali bolečino in izboljšali moč spodnjih okončin, obseg gibljivosti ter izvedbo funkcionalnih nalog. S tem bomo pozitivno prispevali k boljši kvaliteti življenja kljub potencialno napredovanem stanju osteoartroza kolena(2).
Glede na zadnje klinične smernice (2020) pozitivni učinki fizioterapije in kineziološke vadbe prevladajo nad potencialno neželenimi učinki in poslabšanjem simptomov. Le ti so bili redko poročani. Smernice zato svetujejo, da se redna in usmerjena fizioterapija in specialna fizična vadba vključi v vsakdan posamezika s stanjem osteoartroza kolena (12).
Pomembno je, da vsako vadbeno enoto začnete z ogrevanjem in zaključite z ohlajanjem. Splošni cilji v vadbenem procesu in fizioterapiji pri posameziku s stanjem osteoartroza kolena so zmanjšanje bolečine in vnetja v kolenskem sklepu, normalizacija obsega giba, izboljšanje v mišični moči spodnjih okončin, izboljšanje propriocepcije, agilnosti in ravnotežja ter splošno izboljšanje fizične pripravljenosti (10). Zelo učinkovita je fizioterapija s sodobno diamagnetno terapijo in aplikacijo terapevtskega laserja.
Za konzervativno zdravljenje stanja osteoartroza kolena se priporoča vsakodneva fizična aktivnost oz. vsaj 5 dni v tednu po 30 mintune specialne vadbe moči. Vsaj 2-krat tedensko se svetuje usmerjena fizioterapija pri strokovnjaku za degenerativna stanja.
Pri vadbi za pridobivanje specialne mišične moči je za dosego minimalnih standardov potrebno izvesti 8 -15 ponovitev z 2 – 4 serijami po 60 % – 80 % 1RM (angl. 1 repetition maximum) (vrednosti 14-17 glede na Borgovo lestvico napora) ali 50 % – 60 % 1RM (12-13 Borgova lestvica) za posamezike, ki so začetniki v treningu za pridobivanje moči (12). Minimalni standard je potrebno izvesti za specialne vaje odprte kinetične verige za katere imamo v kliniki Medicofit pripravljene protokole za stanje osteoartroza kolena. Fizioterapija mora predhodno za stanje osteoartroza kolena aplicirati izometrične vaje za pripravo mišičnih skupin na kasnejšo bolj intenzivno obremenitev.
Za pridobivanje aerobne vzdržljivosti smernice navajajo, da nivo rehabilitacijske vadbe prilagodimo na > 60 % maksimalnega srčnega utripa (14-17 Borgova lestvica) ali 40 – 60 % maksimalnega srčnega utripa (Borgova lestvica 12-13) pri začetnikih (12). Fizioterapija mora vedno potekati sočasno s kineziološkim zdravljenjem pri stanju osteoartroza kolena.
Usposobljeni strokovnjak fizioterapije, ki vas bo spremljal v rehabilitacijskem procesu bo določil začetno intenzivnost vadbe moči ter jo tekom vadbenega procesa spremljal ter s časom primerno zviševal. Intenzivnost treninga moči in aerobnega treninga se preverja 1x tedensko in se jo povečuje na najvišjo raven glede sposobnosti posameznika. Če se po vadbeni enoti pojavijo bolečine v sklepih in ne izvenijo po več kot dveh urah, je naslednji trening potrebno zmanjšati intenziteto (12). Kvalitetno usposobljen kineziolog ali fizioterpevt bo za prilagajanje intenzitete uporabljal variacije v serijah in ponovitvah, trajanju serije ali vaje, tipu vadbe in počitka ter v tem procesu aktivno sodeloval z vami in vašim subjektivnim zaznavanjem in počutjem. Fizioterapija je intenzivna predvsem v začetni fazi zdravljenja, ciljno zmanjšuje aktivne simptome, da pripravi kolenski sklep na aplikacijo vaj moči.
Pri vadbi mišične moči za stanje osteoartroza kolena je potrebno izbrati vaje namenjene predvsem velikim mišičnim skupinam kolenskih in kolčnih mišic. Vaje se izvajajo na obeh nogah tudi če se osteoartroza kolena pojavlja le enostransko. Izvaja se lahko vaje z lastno težo ter vaje proti uporu z uporabo trenažerjev ali prostih uteži. Za aerobno vadbo se izbirajo dejavnosti z relativno nizko obremenitvijo sklepov na primer hoja, kolesarjenje, plavanje ali veslanje. Če je problem vzdrževanje ravnotežja je potrebno v vadbene enote vključevati tudi specifične naloge za povečevanje ravnotežja in nevromišične koordinacije. Prav tako se glede na individualne potrebe dodajajo specifične vaje za povečevanje obsega giba, če pride do mišičnih skrajšav oz. reverzibilne omejitve sklepne gibljivosti (12).
Za stanje osteoartroza kolena ni zdravila in ko se bolezen enkrat razvije je potrebno poskušati preprečiti napredovanje bolezni (10). Svetuje se vsaj 3 – 4 mesečni cikel terapij fizioterapije s kontrolnimi pregledi po zaključku tega obdobja npr. po 3 in 6 mesecih. S kontrolnimi pregledi se spodbuja samostojno izvajanje vadbe tudi v domačem okolju (12). V kliniki Medicofit izvajamo celostno zdravljenje v kontrolnimi pregledi v oddelku diagnostična fizioterapija. Pravilno in redno izvajanje vaj v domačem okolju prinaša dobre rezultate in izboljša fizično pripravljenost, dokazano pa je da posameziki, ki se udeležujejo specialno vodenih vadbenih enot v okviru fizioterapije in kineziologije manj pogosto posegajo po analgetikih ter so bolj zadovoljni z rehabilitacijskim procesom (4).
Strokovnjak s področja fizioterapija in/ali kineziologija, ki razume patološko ozadje stanja osteoartroza kolena, bo skupaj z vami znal izbrati primerno težavnost specialne vadbe s katero boste dobro napredovali. Znal pa bo tudi prepoznati t. i. rdeče zastavice, to so stanja pri katerih je potrebno z vadbo prenehati oz. jo prilagoditi, prilagoditi tehnike fizioterapije ter se posvetovati z zdravnikom o nadaljnem poteku rehabilitacije.
Rdeče zastavice pri osteoartrozi kolena so toplo in oteklo (rdeče) koleno, nerazložljive hude bolečine v kolenu, zakljenjen sklep, huda bolečina med mirovanjem brez travmatične poškodbe, povečana bolečina, ki se ne umiri z uporabo analgetikov, nezmožnost prenašanja teže na nogo, če je prej bilo to mogoče, pojavnost bolečine v mečih ob gibu dorzifleksije prstov na nogah in razvoj vročine > 38,5 °C (12). V kliniki Medicofit smo specialisti za zdravljenje akutnih simptomov in rdečih zastavic stanja osteoartroza kolena. Pogoste napake v procesu rehabilitacije se dogajajo tudi, ker posamezniki z osteoartrozo kolena običajno krepijo kolenske mišice, zanemarjajo pa krepitev kolčnih. Fizioterapija mora biti specialno individualno prilagojena patologiji pacienta. Pri ocenjevaju imajo pacienti osteoartroze kolena, glede na študije, pogosto šibkost mišic kolka in so posledično bolj nagjneni k obremenjevanju medialnega dela kolenskega sklepa, kar vodi v dodatno poslabšanje že obstoječega obolenja osteoartroza kolena. Dokazano je, da vaje za krepitev kolčnih mišic izboljšajo mehaniko spodnjih okončin in zmanjšajo obremenitev kolena (9).
Zdravljenje osteoartroze kolena se začne s konzervativnimi metodami fizioterapije in kineziologije in se nadaljuje do možnosti kirurškega zdravljenja, ko konzervativno zdravljenje ne uspe. V kolikor sumite, da imate tipične simptome osteoartroze kolena vam svetujemo diagnostični pregled v kliniki Medicofit, kjer vas bom po potrebi usmerili tudi na RTG in MRI diagnostiko. Fizioterapija v kliniki Medicofit je vodilna na področju zdravljenja degenerativnih stanj kolena in kolka, naši strokovnjaki so specialisti za fizično pripravo sklepa na kirurško zdravljenje.
Operativni poseg je vedno zadnja možnost v procesu zdravljenja stanja osteoartroza kolena. Kot posameznik z diagnozo osteoartroza kolena je potrebno, da se zaveste pomembnosti zdravega načina življenja in s tem obvladovanja bolečine.
Največ možnosti za uspešno zdravljenje stanja osteoartroza kolena imate, če na svoji poti zdravljenja izberete pomoč multidisciplinarnega tima strokovnjakov, ki vaše koleno zdravi celostno s fizioterapijo in kineziologijo ter predhodno diagnostiko, kar vam edini v Sloveniji omogočamo v kliniki Medicofit.
