Kaj je spondiloza hrbtenice? Predstavljamo vam najboljše vaje!

Spondiloza hrbtenice je širok pojem za težave v hrbtenici zaradi degenerativnih sprememb, ki so tesno povezane s staranjem človeka. Je širok klinični, socialni, ekonomski in javno zdravsvteni problem. Zaradi načina življenja se spremembe lahko pojavijo že v srednji življenjski dobi.

Prizadete so lahko medvretenčne ploščice, telesa vretenc in/ali mali sklepi hrbtenice, kar postopoma lahko vodi v razvoj utesnitve živčnih struktur. Pojavi se lahko na katerem koli delu hrbtenice, zaradi anatomske in funkcionalne specifike pa se najpogosteje pojavijo v vratnem in v ledvenem delu.

Ali lahko spondilozo preprečimo? Zaradi neizogibnega dejstva, da smo vsi podvrženi staranju se degenerativnim procesom ne moremo izogniti. Lahko pa vplivamo na dejavnike življenjskega sloga, kateri bodo pomembno vplivali na kvaliteto življenja. Če spondiloze ne zdravimo pravočasno, se težave progresivno slabšajo.

Nelagodje se lahko stopnjuje v neznosne bolečine, pojavijo se lahko tudi težave z živčnimi koreninami, kar vodi do mravljinčenja, šibkosti in celo izgube funkcije prizadetih okončin. Nezdravljena spondiloza lahko resno vpliva na kakovost življenja in vodi do trajnih poškodb hrbenice.

Na srečo obstajajo učinkovite metode za obvladovanje spondiloze. S pravočasno diagnozo in ustreznim fizioterapevtskim zdravljenjem, zmanjšamo simptome in preprečimo poslabšanje stanja. Sodobni pristopi k zdravljenju omogočajo, da bolniki ponovno zaživijo brez bolečin in omejitev. Z vadbo si lahko pomagate tudi sami, kako, pa vam bomo predstavili v nadaljevanju članka.

Naročite se na zdravljenje spondiloze

Hrbtenica daje oporo trupu in ščiti strukture v hrbteničnem kanalu: hrbtenjačo z ovojnicami in hrbtenjačne živce. Zgornjih 24 vretenc je medsebojno premičnih. Spredaj jih povezujejo medvretenčne ploščice, zadaj pa sklepi, ki omogočajo gibanje med sosednjima vretencema.

V spodnjem delu hrbtenice so vretenca med seboj zraščena v križnico in v trtico. Na hrbtenico so naraščeni ligamenti, ki jo stabilizirajo, in mišice, ki jo premikajo oziroma sodelujejo pri gibanju glave, trupa ter zgornjih in spodnjih udov.

Med posameznimi vretenci so medvretenčne ploščice, z visoko vsebnostjo tekočine, ki hrbtenico podaljšajo še za dodatnih 20 do 30 %. Delujejo kot amortizerji in tako pri hoji, teku in poskokih omilijo pritiske, ki delujejo na hrbtenico.

Medvretenčne ploščice z leti izgubljajo tekočino (dehidracija diskov)  in s tem izgubijo svoj volumen. Prostor med telesi vretenc se zmanjša in to vodi v večje obremenitev na hrbtenici. Zaradi izgube volumna medvretenčnih ploščic tudi ligamenti, ki ščitijo hrbtenični kanal, izgubijo elastičnost in se razrahljajo.

Spremembe v medvretenčnih ploščicah vodijo v spremembe na telesu vretenca, kjer se začnejo pojavljati izrastki imenovani osteofiti. Kar 30 % moških in 28% žensk starih od 45 – 64 let imajo izražene osteofite na ledvenem delu hrbtenice.

Spondiloza hrbtenice je termin, ki vključuje različne patologije hrbtenice kot so naprimer spinalna stenoza, degenerativa spondilolisteza ali osteoartritis. Običajno se pojavi po 50. letu zaradi naravnih procesov staranja.

Na pospeševanje nastanka pa vplivajo preobremenitev hrbteničnih struktur v nepravilnih držah, patološke krivine hrbtenice (skolioza, prekomerno izraženi kifoza ali lordoza), prekomerna telesna teža, kajenje in zmanjšana fizična aktivnost.

Velik problem predstavljajo dolgotrajne prisilne drže v kombinaciji z vibracijami, kar se dogaja pri poklicnih voznikih. Obrabljena hrbtenica je že v osnovi slabše gibljiva, ob prisotnih bolečini se posameznik še manj giblje, gibljivost se poslabša in bolečina ojača.

Naročite se na zdravljenje spondiloze

Pri diagnosticiranju spondiloze hrbtenice je najpomembnejši klinični pregled, znotraj katerega se opravi diferencialna diagnostika, fizioterapevt z različnimi kliničnimi provokativnimi testi potrdi pravilne degeneracije hrbtenice, ki povzročajo spondilozo. Pri postavljaju diagnoze so v pomoč rentgentsko slikanje, magnetno-resnonančno slikanje in računalniška tomografija (CT).

Spondiloza ledvene hrbtenice

Simptomatika hrbtenice je odvisna od dela, kjer je prisotna okvara. Najbolj pogosta je v predelu ledvene hrbtenice in predstavlja 60 – 85 % odrasle populacije. Simptomi se kažejo različno glede na patologijo, generalno pa vključujejo bolečino v hrbtu, bolečino, ki se širi vzdolž noge ter občutek »gluhe noge« in motorične oslabelosti spodnje okončine, ki se poslabša med stojo in hojo ter se izboljša med počitkom.

Če simptomi vztrajajo več kot 3 mesece se stanje definira kot kronično in takih je približno 15 – 45 % celotne populacije.

Spondiloza v vratni hrbtenici

Prav tako bolečina v vratu predstavlja velik in razširjen problem in je za bolečino v spodnjem delu hrbta druga najpogostejša. Pojavlja se v 50 % populacije nad 40 leti starosti. Najpogosteje je degeneracija prisotna na vretencih C5-6.

Simptomi vratne spondiloze se izražajo v bolečini v vratu in na hrbtni strani glave, togosti ali nevroloških simptomih kot posledica kompresije nevralnih struktur. Bolečina se poslabša ob premikanju in se lahko širi proti čeljusti, ušesnim mečicam in ramenom.

Lahko občutite mravljičenje in oslabelost zgornjih okončin, pojavljajo se lahko tudi vrtoglavica, omotica in glavoboli, okrnjeno je lahko ravnotežje.

Spondiloza v prsni hrbtenici

Spondiloza v prsni hrbtenici povzroča bolečine  med lopaticami, ki se povečajo med obračanjem telesa ter naglimi rotacijskimi gibi ali kašljanjem in kihanjem. Kompresije nevralnih struktur lahko vodijo do otrplosti v rokah, dlaneh in prstih. Spondiloza v torakalni hrbtenici je veliko redkejša kot v preostalih delih, saj je ta del hrbtenice precej slabše gibljiv, kar ima izredno zaščitno funkcijo.

Naročite se na zdravljenje spondiloze

Specialno fizioterapevtsko zdravljenje

V začetnih stadijih spondiloze specialisti ortopedske kirurgije vsem pacientom priporočajo izvedbo konservativnega zdravljenja s specialno fizioterapijo, ki se prilagaja glede na nivo spondiloze in povzročeno simptomatiko.

V aktutnih fazah se poslužujemo tudi farmakološkega lajšanja bolečine z analgetiki, ki pa težave ne odpravijo – služijo zgolj za olajšanje bolečine v akutni fazi. V instrumentalnih terapijah fizioterapije omogočamo visokotonsko elektroterapijo HiTop, SUMMUS laser, TECAR terapijo, diamaganetoterapijo PERISO in številne druge.

V zgodnjih fazah spondiloze hrbtenice so konservativne terapevtske tehnike visoko učinkovite pri upočasnitvi širjenja spondiloze ter zmanjševanju akutne simptomatike. Pomembno je, da ne zanemarjamo vadbenega dela zdravljenja znotraj fizioterapije, saj z ustrezno pridobitvijo mišične mase zmanjšamo obremenjenost segmentov s prisotnimi degeneracijami.

Dokazano je, da z ustrezno fizično aktivnostjo za 20 % zmanjšamo verjetnost za nastanek kronične bolečine. Po drugi strani pa tudi preveč in predvsem nepravilna fizična aktivnost prinese večje tveganje za poslabšanje simptomatike. Pomembno je, da so vaje specializirane ter, da je fizioterapija individualno prilagojena na vseh nivojih terapij.

Predstavljamo vam izbor enostavnih vaj, ki so pri boju z bolečinami učinkovite, vsekakor pa vam svetujemo, da stopite v stik z nami, saj vam bomo z individualnim pristopom lahko pomagali boljše, hitreje in varneje.

Vadbeni del konservativnega zdravljenja spondiloze je usmerjen v krepitev stabilizatorskih mišic, ohranjanje mobilnosti ter preprečevanje mišične atrofije. Obremenitev telesa se začne v položajih, ki so neboleči in se progesivno stopnjuje iz tedna v teden.

V študiji s 60 134 udeleženci so ugotovili, da le tisti, ki dosežejo 300 min srednje intenzivne fizične aktivnosti na teden in več kot 75 min visoke intenzivne vadbe na teden dosegajo rezultate, ki znižujejo stopnjo pojavnosti kronične bolečine v hrbtu. Zato vam svetujemo, da k vadbenem procesu pristopite resno in dosledno.

Operativno zdravljenje

Pri zdravljenju hujših patologij je operativni poseg žal nujen. Je pa rezerviran za tiste paciente, pri katerih neoperativno zdravljenje s fizioterapijo ni bilo uspešno. Glede na prisotno patologijo se izvajajo različne operativne tehnike kot so spinalna fuzija, laminektomija in druge.

Vsekakor pa se tudi v primeru operativnega posega izvede fizioterapevtska in kineziološka rehabilitacija v okviru postoperativne obravnave. Operativni poseg brez izvedene rehabilitacije drastično zmanjša možnosti dolgoročne odprave simptomov.

Pacienti, ki specialne fizioterapije in kineziološkega programa po operaciji ne izvajajo pogosto podležejo enaki simptomatiki, kot je bila prisotna pred operativnim posegom.

Naročite se na zdravljenje spondiloze

Telesna drža ima močan vpliv na dihalno funkcijo in obratno. Povezava dihanja in telesne drže je dvosmerna. V nekaterih primerih telesna drža vpliva na spremembe dihanja, v drugih primerih pa je ravno obratno in spremenjeni dihalni vzorci povzročijo kompenzacijske spremembe telesne drže.

Ta odnos lepo prikaže soodvisnost strukture in funkcije ter kako je pomembno, da pri rehabilitaciji bolečin v hrbtenici pozornost posvetimo tako telesni drži kot tudi dihanju .

VAJA 1: GLOBOKO DIHANJE

Opis Vaje: Ležite na hrbtu, glava je sproščena, med brado in prsnico je pest prostora, ramena so na podlagi, kolena so pokrčena, med koleni pest prostora, stopala plosko na tleh, hrbtenica je v nevtralnem položaju. Dlani položite na spodnji del reber s prsti usmerjenimi proti popku. Vdihnite skozi nos, potistnite dlani v stran, razširite rebra, trebušni del se izboči. Izdihnite ter ob tem spustite popek proti hrbtenici. Pri dihanju naj se vam ne dviguje ramenski obroč (15).

VAJA 2: DEAD BUG

Pri vaji za aktivacijo sprednje trebušne stene ležimo na hrbtu, noge imamo pokrčene 90° v kolenih, dvignjene v zrak.

• Kolena nam ne smejo uiti preko nivoja popka.
• Proti stropu dvignemo tudi roke.
• Z izdihom aktiviramo trebušne mišice, občutek je, kakor da bi imeli vse naokrog trebuha steznik in je trup stabilen.
• Nato pa iztegnjeni roki počasi spuščamo stran od sebe, proti tlom.
• V kasnejših fazah, lahko stopnjujemo težavnost s tem, da od trupa odmikamo pokrčeno eno ali drugo nogo ali pa izvajamo diagonalni spust roke in noge hkrati.
• Še težje pa nam bo, če nogi proti tlom spuščamo iztegnjene v kolenih.
• Najbolj pomembno je, da smo med vajo sposobni vzdrževati stabilen položaj trupa.

VAJA 3: DVIG BOKOV V MOST

Ležite na hrbtu, glava je sproščena, ramena so na podlagi in kolena so pokrčena.

• Vdihnite in z izdihom aktivirajte trebušne mišice ter pritisnite ledveni del na podlago, nato pa postopoma dvigujte zadnjico in preostalo hrbtenico od podlage.
• Ko se spuščamo nazaj proti podlagi to počnemo vretence za vretencem.
• Zadnjica je zadnja, ki se dotakne tal.
• Med vajo moramo začutiti aktivacijo v zadnjih stegenskih mišicah in zadnjici, ne smemo pa čutiti zbadajoče bolečine v ledvenem delu hrbtenice.
• Težavnost lahko stopnjujemo na način, da se v most dvigujemo na eni nogi ali pa da nogi položimo na veliko žogo, kar nam bo otežilo vzdrževanje stabilnega položaja trupa.

VAJA 4: PRIMIK LOPATIC

 Vajo izvajajte leže na trebuhu. Glava počiva na podlagi.

• Roke odročite, komolce pokrčite pod pravim kotom.
• Vdihnemo in z izdihom aktiviramo trebušne mišice ter dvignemo podlahti od podlage in stisnemo lopatici.
• Vajo otežimo tako, da ob izdihu tudi zgornji del telesa dvignemo do podlage.

VAJA 5: SUPERMAN

Vajo izvajate v štirinožnem položaju, položite dlani pod ramena, komolci so rahlo pokrčeni, ramena stran od ušes, kolena pod boki in v širini bokov.

• Hrbtenica je v nevtralnem položaju in glava v podaljšku hrbtenice.
• Vdihnite ter z izdihom aktivirajte trebušno muskulaturo ter dvignite roko in nasprotno nogo od podlage ter ju iztegnite.
• Nato se vrnite v začetni položaj. Pazite, da medenica med izvajanjem vaje ostane v nevtralnem položaju.
• Vajo ponavljajte na obe smeri.
• Vajo si olajšate na način, da dvigujete le eno okončino naenkrat.

VAJA 6: PREHOD V DESKO IZ RAZBREMENILNEGA POLOŽAJA

Vajo izvajajte v štirinožnem položaju. Vdihnite ter nato z izdihom zadnjico pomaknite nazaj in navdzol proti petam, prsa potisnite proti tlom.

• Z rokami zdrsite naprej po podlagi in jih čimbolj raztegnite.
• Iz razbremenilnega položaja v kleku preidite na oporo na podlahteh in postopoma po rokah zakorakajte naprej v položaj deske, ter se nato vrnite nazaj v razbremenilni položaj.
• V naprednejših fazah vadbenega programa lahko vajo deske otežite na način, da se dvignete na dlani ter stopala in izvajate različne variacije, kot so na primer dotiki dlani nasprotnega ramena medtem ko vzdržujete stabilni položaj trupa.

VAJA 7: STRANSKA DESKA

Vajo izvajate na boku. V začetnih fazah imate lahko kolena pokrčena in podlaht na podlagi.

• Prepričajte se, da je telo poravnano.
• Vdihnite, med izdihom stabilizirajte trup ter se dvignite na podlahti na način, da dvignete medenico od podlage, kolena pa ostajajo na podlagi.
• Vajo lahko izvajate statično s tem, da zadržujete položaj ali dinamično na način, da boke spuščate proti tlom.
• Vajo stopnjujete tako, da izvedete visoko desko, kjer se oprete na dlani, nogi pa sta iztegnjeni v opori  na gležnjih.
• V položaju lahko izvajate dinamične variacije kot je priteg kolena in komolca

VAJA 8: VAJE ZA VRATNI DEL HRBTENICE

Vaje izvajajte v udobnem sedečem položaju. Pomembno je, da pred začetkom sprostite ramena, da vam le te ne uhajajo navzgor proti ušesom. Glavo in vrat držite sproščeno nato pa s svojimi rokami izvajajte rahel pritisk na zatilju proti kateremu se boste upirali z mišicami vratu.

• Vaja se izvede na način, da glavo želite premakniti nazaj, z rokami na zatilju pa gib preprečujete, da do dejanskega premika glave ne pride, začutiti pa morate mišice na zadnjem delu vratu.
• Gib zadržite 5 sekund in sprostite. Po petih ponovitvah zamenjajate položaj rok tako, da aktivirate sprednji del vratnih mišic.
• Roke prestavite na čelo, kjer ponovite enako. Ponovno zadržite 5 sekund in sprostite.
• Po opravljenih ponovitvah roko položite tudi nad desno uho, kjer želite glavo pomakniti v desno, začutite pa mišice na desni strani vratu.
• Enako ponovite na vaši levi strani.

Vaje za spondilozo so vsekakor koristne, ne morejo pa nadomestiti specializirane individualne rehabilitacije. V kolikor se soočate z vztrajno bolečino v hrbtenici, vam priporočamo obisk diagnostične terapije. 

Naročite se na zdravljenje spondiloze

Konzervativno zdravljenje je uspešno v kar 75 %. Degenerativnih procesov seveda ne moremo ustaviti, vendar lahko uspešno kontroliramo bolečino in druge simptome, ter s tem izboljšamo kvaliteto življenja.

V začetnih fazah, ko je stopnja bolečine velika vam bodo v pomoč pasivne fizioterapevtske tehnike za sprostitev mišične napetosti in zmanjševanje bolečine ter vaje za krepitev mišic jedra.

Posameznikom v akutni fazah in tistim, ki z vadbo šele začenjate predlagamo enostavnejše vaje, ki so opisane zgoraj, ter izometrične vaje, cilj rehabilitacije pa je, da napredujete k zahtevnejšim vajam.

Kineziologi in fizioterapevti v kliniki Medicofit vas bodo individualno usmerjali k pravilnemu izvajanju kompleksnejših gibalnih vzorcev kot so počep, predklon, nošenja bremen, vlečenja in potiskanja, ter vas tako pripravili na vsakdanje obremenitve. Tekom vadbenega procesa se boste tudi naučili kako se izogniti položajem, ki izzovejo bolečino oz. kako prilagoditi gibanje, da bo le to potekalo čimbolj brez bolečin.

Kaj morate vedeli?

Kirurško zdravljenje spondiloze hrbtenice se izvede kadar spondiloza povzroča disfunkcijo notranjih organov in vitalnih funkcij, močno utesnitev hrbteničnega kanala ali večje nevrološke motnje v okončinah.

Pri zdravljenju spondiloze velja pravilo, da imajo konservativne terapije prvo mesto pri reševanju simptomatike. Neoperativni pristop vključuje manualne tehnike fizioterapije, uporabo instrumentalne terapije, edukacijo na področju optimizacije gibanja in izvajanje kineziološkega vadbenega programa.

Zgornje vaje so vam lahko v pomoč oz. jih lahko uporabite kot podporne vaje ob individualni specialni rehabilitaciji, ki jo vodi strokovnjak fizioterapije ali kineziologije.

V ekipi Medicofit se zavedamo pomena individualizacije protokolov fizioterapije in kineziologije  glede na starost pacienta, diagnozo, tip bolečin in simptomatike ter splošno fizično pripravljenost pacienta. Verjamemo, da je lahko rehabilitacija uspešna le kadar na vseh nivojih zasleduje individualne karakteristike pacienta in njegove poškodbe.

1.      Alzahrani, H., Shirley, D., Cheng, S.W.M., Mackey, M., & Stamatakis, E., 2019. Physical activity and chronic back conditions: A population-based pooled study of 60,134 adults. J Sport Health Sci. 8, pp. 386 – 393.
2.      Artos. Pogoste težave degenerativne okvare hrbtenice. Available at: https://artros.si/pogoste-tezave/degenerativne-okvare-hrbtenice [18.10.2021]
3.      Binder, A.I., 2007. Cervical spondylosis and neck pain: clinical review. BMJ. 334, pp. 527-31.
4.      Čebašek, V., Drobnič, M., Hribernik, M., Kastelic K., Kocjan, A., Rošker, J., Supej, M., Šarabon, N., Vengus, R., Voglar, M. & Zorko, M., 2014. Bolečina v spodnjem delu hrbta: struktura, funkcija, ergonomija, in gibalna terapija. Koper: Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič.
5.      Frost, B., Camarero Espinosa, S. & Johan Foster, E., 2016. Materials for the Spine: Anatomy, Problems, and Solutions. Available at: https://www.mdpi.com/1996-1944/12/2/253 [19.10.2021].
6.      Gibson, J.N. & Waddell, G., 2005. Surgery for degenerative lumbar spondylosis: updated Cochrane Review. Spine (Phila Pa 1976). 30(20), pp. 2312-20.
7.      Health and medicine info. Available at: https://sl.healthandmedicineinfo.com/wirbelkanal-C3M [18.10.2021].
8.      Highsmith, J.M. Physical therapy for spondylosis. Available at: https://www.spineuniverse.com/conditions/spondylosis/physical-therapy-spondylosis [19.10.2021].
9.      Klinika medicofit. Hrbtenica. Available at: https://medicofit.si/hrbtenica [16.10.2021].
10.   Kralj, T., 2019. Povezanost dihanja in mehanike prsne hrbtenice z bolečinami v ledveni hrbtenici : magistrsko delo. Magistersko delo, Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
11.   Kuo, D.T. & Tadi, P., 2019. Cervical Spondylosis. InStatPearls [Internet]. Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK551557/ [19.10.2021]
12.   Magus. Spondiloza. Available at: https://www.magus.si/spondiloza/ [18.10.2021]
13.   Manchikanti, L., 2000. Epidemiology of low back pain. Pain Physician. 3(2), pp. 167-92.
14.   Middleton, K. & Fish, D.E., 2009. Lumbar spondylosis: clinical presentation and treatment approaches. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine. 2(2), pp. 94-104.
15.   Univerzitetni klinični center Ljubljana. Inštitut za medicinsko rehabilitacijo. Vaje za ledveno in cervikalno hrbtenico [osebni arhiv].