Utesnitveni sindrom kolka je mehanska utesnitev med glavico stegnenice in sklepno ponvico kolka, ki povzroča draženje sklepnih struktur. Najpogosteje nastane zaradi nepravilne oblike kosti ali ponavljajočih gibov kolka. Značilni simptomi so bolečina v dimljah, omejena gibljivost kolka ter bolečina pri upogibu ali rotaciji kolka.
Skoraj 30 % splošne populacije ima morfološke nepravilnosti kolčnega sklepa, ki jih uvrstimo med FAI utesnitve. Zaskrbljujoče je število mlajših s simptomi, še posebej mlajših športno aktivnih, saj lahko prekomerna športna aktivnost v dobi rasti pripomore k degeneracijskim poškodbam kolka.
Če utesnitve kolka ne obravnavamo pravočasno in ustrezno,povzroči resne zaplete, kot so kronična bolečina, zmanjšana funkcionalnost sklepa in celo pre-zgodnji razvoj osteoartritisa.
V kliniki Medicofit se zavedamo pomena pravočasnega in učinkovitega zdravljenja femoroacetubalne utesnitve. Naši strokovnjaki so specializirani za ciljno usmerjeno fizioterapijo, ki vam lahko pomaga obvladovati bolečino, izboljšati gibljivost in preprečiti nadaljnje poškodbe.
Utesnitveni sindrom kolka je pogost vzrok bolečine v dimljah in omejene gibljivosti kolka, zlasti pri športno aktivnih posameznikih. Nastane zaradi mehanskega konflikta v kolčnem sklepu, ki lahko postopno povzroča draženje labruma in sklepnega hrustanca.
Hiter pregled: Utesnitveni sindrom kolka
Kaj je utesnitveni sindrom kolka?
Utesnitveni sindrom kolka oziroma femoroacetabularni impingement (FAI) je stanje, pri katerem pride do mehanskega konflikta med stegnenico in acetabulumom.
Značilni simptomi
Bolečina v dimljah ali sprednjem delu kolka, omejena gibljivost ter bolečina pri upogibu ali rotaciji kolka.
Najpogostejši vzroki
Spremenjena oblika kolčnega sklepa (cam ali pincer deformacija), ponavljajoče obremenitve in športne aktivnosti.
Kako se diagnosticira?
Klinični pregled kolka in slikovna diagnostika (RTG ali MR artrografija).
Kako poteka zdravljenje?
Fizioterapija za izboljšanje kontrole gibanja in zmanjšanje obremenitev; pri vztrajajočih simptomih tudi artroskopska operacija.
Potek bolezni
Kronično mehansko stanje, ki lahko brez ustreznega zdravljenja poveča tveganje za obrabo kolčnega sklepa.
V splošnem ločimo tri vrste utesnitev kolka:
Cam ali stegnenični tip: poškodbe hrustanca acetabuluma (sklepna ponvica) zaradi nepravilne oblike stegnenične glavice. Najpogostejša pri moških starih 20-30 let. Najpogostejša oblika utesnitve.
Pincer ali acetabuarni tip: poškodba labruma (sklepno vezivno tkivo) zaradi preglobokega ali nazaj usmerjenega acetabuluma. Najpogostejša pri ženskah srednjih let.
Kombiniran tip: posledica prirojenih ali pridobljenih nepravilnosti acetabuluma ali stegnenične glavice in vratu.
Utesnitev v predelu kolka lahko vodi v omejeno gibljivost, občutek preskoka in postopno draženje sklepnih struktur. Poškodbe labruma lahko nastanejo zaradi ponavljajoče se utesnitve v kolčnem sklepu in povzročijo bolečino v dimljah.
Obstajajo se tudi primeri asimptomatske utesnitve, pri katerih oseba ne občuti simptomov kot so bolečina ali zmanjšanje obsega gibljivosti, vendar so na radioloških slikah vidni znaki FAI utesnitve.
Prav tako je možno, da čutite bolečino v kolku, ki pa nima vzroka v morfoloških nepravilnostih skeleta. Do tega pojava pride predvsem zaradi pomanjkljive aktivnosti globokih kolčnih mišic, ki ne zagotavljajo stabilnosti kolčnega sklepa. S preobremenjujejo večje mišične skupine, ki zaradi substitucijske naloge stabilizacije ne opravljajo primarne naloge, izvedbe giba.
Pri utesnitvenem sindromu se bolečine v kolku pogosto stopnjujejo pri globokem počepu, rotaciji kolka ali daljšem sedenju.
Kakšni so simptomi utesnitvenega sindroma kolka?
Warwick Agreement je mednarodni dogovor kirurgov za diagnosticiranje FAI utesnitev, ki je bil sprejet leta 2016. Določa, da so primarni simptomi utesnitvenega sindroma kolka:
bolečina povezana s položajem ali gibanjem (notranja rotacija, fleksija kolka) v dimljah ali področju velikega trohantra,
občutek zatikanja, pokanja, zategovanja ali negibljivosti v kolčnem predelu.
Klasifikacija utesnitvenega sindroma kolka
Tip
Značilnosti
Klinični pomen
Cam tip
Povečana kostna izboklina na prehodu med glavico in vratom stegnenice.
Pogostejši pri mlajših športno aktivnih posameznikih in povezan z obrabo hrustanca.
Pincer tip
Prekomerna pokritost glavice stegnenice z acetabulumom.
Povzroča utesnitev labruma in omejeno gibljivost kolka.
Kombinirani tip
Prisotne so značilnosti cam in pincer deformacije.
Najpogostejša oblika, ki pogosto povzroča izrazitejše simptome.
Stanje lahko močno vpliva na športno zmogljivost in vsakodnevne aktivnosti. Bolečine v kolku so pogosto izrazitejše pri gibih, kjer pride do stika med vratom stegnenice in robom acetabuluma.
Pri tem stanju je kolčni sklep mehansko utesnjen, kar lahko povzroči bolečino, zmanjšano gibljivost in občutek zbadanja v dimljah. Končno diagnozo utesnitvenega sindroma se določi s pomočjo slikovnih preiskav in specifičnih testov za testiranje fleksije in notranje rotacije kolka, ki sta pri FAI utesnitvah omejeni.
Vzroki za nastanek in dejavniki tveganja
Femoroacetabularni impingement je pogosto posledica:
intrinzičnih dejavnikov, kot so morfologija sklepa in obsklepnih struktur, slabe mišične aktivacije,
genetske predispozicije,
izpostavljenosti določenim gibom v dobi rasti (športniki: hokejisti, nogometaši, smučarji itd.),
otroških bolezni, ki vplivajo na kosti in sklepe (displazije, Legge-Calve-Perthes in Parthesova bolezen),
Lahko je posledica športov pri katerih se izvaja tek in brcanje, odrivanje ter zvijanje iztegnjenega kolka (šprinti, tek na daljše razdalje, skok v daljino, tek čez ovire, hokej, nogomet in podobni).
Neravnovesje mišic kolka lahko poveča obremenitev sklepa, zato je cilj fizioterapevtskega zdravljenja izboljšati stabilnost, nadzor gibanja in pravilno aktivacijo mišic.
Dejavniki tveganja
Hitrejše napredovanje stanja z izraženimi simptomi utesnitve kolka je mogoč pri ljudeh s prirojeno displazijo kolkov, kjer se sklepne površine ne skladajo in s časom nastanejo osteoartritične spremembe sklepih površin ali pri aktivnih športnikih in fizično zahtevnih poklicih.
Simptomi utesnitve sindroma kolka se hitreje izrazijo oziroma vodijo do obrab zaradi specifičnih gibov, ki jih izvajamo med športi, ki vključujejo šprinte, brce, skoke, zavijanja kot so atletika, gimnastika, smučanje, hokej, nogomet in drugi.
Do utesnitve lahko pride tudi pri delavcih, ki prenašajo težje predmete oziroma se z njimi sklanjajo, kot so gradbinci, kuharji, mizarji, selitveni delavci, skladiščniki in podobni.
Pri utesnitvenem sindromu kolka je notranja rotacija pogosto ena prvih gibov, ki postane omejena in izzove bolečino zaradi mehanskega stika znotraj sklepa. Bolečino zaradi utesnitve poveča daljše sedenje ali aktivno izvajanje fleksije kolčnega sklepa daljši čas (tek, hoja, brcanje).
Kako poteka zdravljenje utesnitvenega sindroma kolka?
Če opazite simptome FAI, svetujemo, da se čimprej naročite na slikovno MR preiskavo za diagnosticiranje stanja. Naslednji korak je obisk specialista fizioterapevta, ki vam bo pomagal pri lajšanju simptomov ter povrnitvi polnega, brezbolečinskega gibanja .
V času hujših simptomov priporočamo, da se izogibate hoji v hrib, prekomernemu sedenju in športom, ki bi lahko izzvali bolečino.
Za odpravo strukturnih nepravilnosti sklepa je v večini primerov potreben kirurški poseg. S tem lahko močno zmanjšate tveganje za pojav artoze kolka. Operativno se lahko pristopi artroskopsko ali klasično. Pri tem se odstrani poškodovano tkivo ter prilagodi obstoječe strukture, da se prepreči ponoven nastanek poškodb in obrab.
Ne glede na to, ali se boste odločili za operativni poseg, ali konzervativno zdravljenje je smiselno simptome primarno obravnavati konzervativno s fizioterapijo in terapevtskimi vajami.
Konzervativno se pristopa z izobraževanjem osebe z utesnitvijo, prilagoditvijo življenjskega stila in specialno fizioterapijo, pri kateri se osredotočamo na izboljšanje stabilnosti kolčnega sklepa, nevromišični nadzor, mišično moč ter zmogljivost, izboljšanje obsega gibljivosti sklepa in izboljšanje vzorcev gibanja.
V primeru kirurškega zdravljenja je nujno potrebna temeljita pooperativna fizioterapevtska obravnava za pridobivanje polne gibljivosti kolka in povrnitev optimalnega vzorca hoje.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 30-letni moški, ki se rekreativno ukvarja s košarko in tekom je prišel na diagnostično terapijo pet tednov po artroskopskem posegu zaradi femoroacetabularne utesnitve levega kolka. Po operaciji je poročal o omejeni gibljivosti kolka, pooperativnih bolečinah in rahli nestabilnosti pri obremenitvah.
Začetno stanje: Na klinični pregled je pacient prišel s pomočjo bergel. Poročal je o bolečinah v sprednjem delu kolka, ki so bile najizrazitejše ob hoji in vstajanju iz stola. Ugotovili smo zmanjšano gibljivost v smeri fleksije in notranje rotacije kolka ter izrazito pomanjkljiva aktivacijo glutealnih mišic.
Cilji zdravljenja: Zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti, povrnitev mišične moči, povrnitev normalnega vzorca hoje in postopna vrnitev k športni aktivnosti.
Potek zdravljenja: V zgodnji fazi rehabilitacije so se izvajali instrumentalni postopki za pospešitev regeneracijskih procesov v kombinaciji s tehnikami mobilizacije sklepa. Postopoma smo uvajali progresivne vaje za izboljšanje mišične moči in stabilizacije medenice ter ledvene hrbtenice.
Končno stanje: Pacient je ob zaključku rehabilitacije izkazal popolno gibljivost, nebolečo hojo brez opore ter je bil pripravljen pričeti z lažjimi športnimi aktivnostmi.
Dober rehabilitacijski pristop vključuje posamezniku prilagojeno zdravljenje. Konzervativni pristop omogoča preventivo pri osebah z večjo verjetnostjo nastanka utesnitve, operacija pa se izvaja z namenom odstranitve prizadetih struktur kolka.
Kdo potrebuje konzervativno obravnavo?
Konzervativna obravnava je pomembna skozi celoten proces rehabilitacije. Namen fizioterapevtskega zdravljenja je povrnitev gibalne funkcije, odprava bolečin in ustrezna telesna priprava na telesne obremenitve.
Konzervativno fizioterapevtsko zdravljenje je primerno za:
osebe s prirojeno displazijo kolkov,
osebe z bolečinami v dimeljskem ali kolčnem predelu, ki izžarevajo v koleno, ledveni del ali zadnji del stegen,
športnike,
fizične delavce.
Temeljita konzervativna obravnava za preprečevanje utesnitev je potrebna tudi po zlomih medenice, stegnenice, preobremenitvenih sindromih kot je tekaško koleno ter v primeru ishialgije, saj taka stanja bistveno spremenijo vzorce gibanja, ki lahko vodijo v sklepno obrabo kolka.
Prognoza
Osebam, ki se zdravijo zaradi utesnitvenega sindroma, se stanje pogosto izboljša in se lahko vrnejo k aktivnostim, ki so jih izvajali pred pojavom simptomov, kar vključuje tudi njihovo vrnitev v primarne športne aktivnosti.
Brez primerne fizioterapevtske obravnave stanja, se simptomi poslabšajo in lahko vodijo v osteoartritis kolčnega sklepa. Ob pojavu simptomov FAI je potrebno čim prej primerno ukrepati.
Simptome pogosto poslabšajo globok počep, dolgotrajno sedenje, dvig kolena proti prsnemu košu, rotacije kolka in hitre spremembe smeri pri športni aktivnosti. Značilen je občutek ščipanja ali globoke bolečine v dimljah pri upogibu kolka.
Ali se utesnitveni sindrom kolka lahko zdravi brez operacije?
Da, pri številnih pacientih se simptomi lahko izboljšajo s prilagoditvijo obremenitev, izboljšanjem gibljivosti, krepitvijo stabilizatorjev kolka in korekcijo gibalnih vzorcev. Cilj rehabilitacije je zmanjšati mehansko draženje sklepa in izboljšati kontrolo kolka.
Kdaj je pri utesnitvenem sindromu kolka potrebna artroskopija?
Artroskopija je smiselna, kadar bolečina in mehanski simptomi vztrajajo kljub ustrezni rehabilitaciji, kadar je potrjena poškodba labruma ali hrustanca in kadar strukturna utesnitev pomembno omejuje funkcijo. Odločitev ne sme temeljiti samo na slikovni diagnostiki, temveč tudi na simptomih in funkciji.
Ali lahko utesnitveni sindrom kolka povzroči poškodbo labruma?
Da, ponavljajoča mehanska utesnitev v kolku lahko draži labrum in hrustanec, posebej pri globokem upogibu in rotacijah. Zato je pomembno pravočasno prepoznati boleče gibalne vzorce in zmanjšati ponavljajoče obremenitve, ki povzročajo ščipanje v dimljah.
Naročite se na zdravljenje utesnitvenega sindroma kolka
Viri in literatura
Griffin D R et al. (2016). The Warwick Agreement on femoroacetabular impingement syndrome (FAI syndrome): an international consensus statement. Br J Sports Med. 50(19):1169-76. doi: 10.1136/bjsports-2016-096743.
Hale et al. (2021). Incidence of Femoroacetabular Impingement and Surgical Management Trends Over Time. Am J Sports Med. 49(1):35-41. doi: 10.1177/0363546520970914.
Carton P F, Filan D J (2019) The clinical presentation, diagnosis and pathogenesis of symptomatic sports-related femoroacetabular impingement (SRFAI) in a consecutive series of 1021 athletic hips. Hip Int. 29(6): 665–673. doi: 10.1177/1120700018825430.
Casartelli N C et al. (2016). The management of symptomatic femoroacetabular impingement: what is the rationale for non-surgical treatment? Br J Sports Med. 50(9):511-2.
