Bolečine v kolku so pogost in resen zdravstveni problem, ki prizadene ljudi vseh starosti. Lahko se pojavijo zaradi različnih vzrokov, vključno z artritisom, burzitisom, tendinitisom, poškodbami ali degenerativnimi spremembami zaradi staranja. Ne glede na izvor bolečine lahko ta pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika, omejuje gibanje in povzroča stalno nelagodje.
Nevarnosti in pasti zanemarjanja fizioterapevtskega zdravljenja so resne. Brez ustreznega zdravljenja sprva nedolžne bolečine napredujejo in povzročijo kronične težave, kot so trajna omejitev gibljivosti, deformacije sklepa ter povečano tveganje za operativne posege.
Fizioterapevtsko zdravljenje je ključno pri obvladovanju bolečine v kolku, saj ne le lajša neprijetne simptome, temveč tudi naslavlja osnovne vzroke vaših težav. S pravilno usmerjeno terapijo lahko izboljšamo gibljivost, okrepimo mišice okoli sklepa in zmanjšamo vnetje, kar prispeva k dolgoročnemu izboljšanju funkcionalnosti kolčnega sklepa.
Pravilna in pravočasna fizioterapevtska obravnava je ključ do ponovnega vzpostavljanja gibljivosti, moči in svobode gibanja. Neustrezna ali zamujena rehabilitacija resno ogrozi dolgoročno fizično zdravje posameznika in je glavni krivec za neuspešne rezultate ter trajne gibalne omejitve.
Kolčni sklep je sestavljen za prenašanje obremenitev ter zagotavljanje gibljivosti spodnjih okončin. Ima tri funkcije:
Omogoča gibljivost spodnjih okončin,
prenaša obremenitve med zgornjim delom telesa, trupom in spodnjim udom in
zagotavlja stabilno podporo pri aktivnostih, ki vključujejo prenašanje lastne teže.
Kolčni sklep je oblikovan tako, da zagotavlja nemoteno opravljanje zgoraj opisanih nalog. Medenica je sestavljena iz treh kosti, le te pa se stikajo na vdolbini na zunanjem delu. To je vtični del, kamor se stakne glavica stegnenice in skupaj oblikujeta kolčni sklep. Kolčni sklep je kroglast sklep, kar omogoča precej veliko gibljivost v vseh ravninah.
Za izvedbo gibanja je potreben kompleksno delujoč sistem pasivnih in dinamičnih stabilizatorjev. Preko kolčnega sklepa, zaradi velike prostosti gibanja, poteka veliko število mišic, ki zagotavljajo premike hkrati pa skrbijo za stabilnost sklepa. Kolčne mišice izraščajo iz medenice in ledvene hrbtenice, naraščajo pa se na stegnenico in pa tudi na mečne kosti.
Kolčni sklep se med vsakodnevnimi aktivnostmi nikoli povsem ne razbremeni. Za omejitev bolečine ali morebitne obrabe sklepa je treba zmanjšati vpliv reakcijske sile na sklep, kar med drugim pomeni zmanjšati telesno težo (če je potrebno) in razvijati medmišično koordinacijo, s čimer dosežemo usklajeno delovanje živčno–mišičnega sistema, s tem pa enakomernejše obremenjevanje sklepa. To lahko dosežemo s pomočjo fizioterapije in kineziologije.
Včasih pa so vzrok za bolečine v kolku nepravilno oblikovane kosti ali pa sčasoma pride do tako velike obrabe, da se operativnemu posegu ne moremo izogniti. Tudi v teh primerih bosta fizioterapija in kinezioterapija v rehabilitaciji uspešno pripomogli k povrnitvi funkcije in življenju z manj bolečinami.
KDAJ SE ODLOČITI ZA OBISK DIAGNOSTIČNE TERAPIJE MEDICOFIT
Če po poškodbi ali brez očitnega vzroka bolečina v kolku in morebitna oteklina ne izgineta v enem tednu, je nujno obiskati diagnostično terapijo.
Če bolečina v kolku vpliva na vašo sposobnost hoje, je potrebno opraviti diagnostično oceno.
Če ste že prej imeli težave s kolkom in se simptomi ponavljajo, to pomeni, da poškodba ni bila ustrezno sanirana ali da je prišlo do nove poškodbe.
V Kliniki Medicofit za bolečine v kolku pacientom omogočamo znanstveno podprto specialistično fizioterapijo, ki se prične z naročilom termina diagnostične terapije.
Artritis je izraz za vnetje sklepov in obsklepnih struktur. Poznamo veliko različnih vrst, med njimi sta najbolj pogosta osteoartritis in revmatoidni artritis, med revmatske bolezni pa spadata tudi putika in fibromialgija. Osteoartritis (OA) kolka je zelo pogost problem zahodne družbe. Prizadene kar do 25 % populacije starejše od 55 let, pogosteje zbolijo ženske, k nastanku pa ob staranju pripomorejo tudi genetski dejavniki in življenjski slog.
Pri OA gre za progresivno obrabo hrustanca, posledično pa pride do stika kosti ob kost kar povzroči spremembe na kostnem sistemu. Seveda pa ena sprememba vpliva na drugo in so ob tem prizadete tudi mehko-tkivne strukture kolčnega sklepa.
Bolečine v kolku, ki se pojavljajo pri OA se pojavljajo postopoma. Lahko sevajo naprej v dimlje ali nazaj proti zadnjici, stegnu ali kolenu. Posebej značilne so bolečine v kolku ponoči oz. bolečine v mirovanju po aktivnosti. Značilna je tudi jutranja okorelost sklepa ali po daljšem mirovanju.
Ko pacienti izvedejo aktivno fleksijo kolka, začutijo bolečino na zunanji strani kolka. Simptomatika, ki jo spremlja bolečina v kolku, je tudi prisotnost pokanja, škrtanja, preskakovanja v kolčnem sklepu, šepanje, zmanjšanje gibljivosti sklepa in povečane občutljivosti. V začetku bolezni se največja omejitev pojavi v gibu abdukcije in rotacije, ko pa bolezen napreduje postanejo omejeni tudi gibi v drugih smereh.
Osteoartritis je degenerativno stanje, ki se bo, brez primerne fizioterapevtske rehabilitacije, progresivno slabšalo in povročalo vedno hujše bolečine in omejitve gibanja.
Displazija kolka
Displazija kolka je stanje, ki obsega različne nepravilnosti glede na anatomsko obliko glavice stegnenice in sklepne ponvice – acetabuluma, s katero je stegnenica v stiku. Zaradi neoptimalno oblikovanih kosti sčasoma pride do kroničnih sprememb, ki se kažejo tako v spremembah na kostnem sistemu kakor na spremembah sklepne kapsule, ligamentov in mišic kolka.
Pogosta je razvoja displazija kolka, ki je tudi najbolj pogosta nepravilnost v razvoju gibal. Večina (60-80 %) abnormalnosti se reši spontano znotraj 8 tednov po rojstvu. Displazijo kolka opazimo tudi med odraslo popuacijo. Nekaj med njimi jih poroča o problemih že iz otroštva, večino odraslih pa ne ve za problem dokler se je pojavi bolečina v kolku.
Bolečina v kolku se po navadi pojavi na lateralni strani kolka ali spredaj v dimljah. Občuti se kot globoka, kar je posledica kroničnih poškodb hrustanca, labruma ali mehkih tkiv na stranskem ali sprednjem delu kolka. Običajno se poveča med aktivnostjo in zmanjša z mirovanjem.
Bolečina v kolku se lahko pojavlja tudi zaradi mišične prenapetosti. Namreč mišice, ki kolk odmikajo (abduktorji) morajo delati bolj intenzivno, ker je acetabulum pri displaziji kolka bolj plitek in ne daje zadostne podpore glavici stegnenice. Pravo tako morajo biti bolj aktivni fleksorji kolka in včasih bolečino v kolku spremlja tudi občutek zategovanja, pokanja in preskakovanja med aktivnostjo. Bolečine v kolku ponoči se pri displaziji kolka pojavljajo v približno polovici primerov. Če se vam pojavlja, obiščite strokovno pomoč specialista fizioterapije.
Pri odraslih z displazijo kolka povprečno traja približno 5 let, da pridejo do prave diagnoze v tem času pa obiščejo vsaj 3 različne zdravstvene specialiste. Če torej vaši problemi vztrajajo, če se bolečina v kolku redno pojavlja in se ne izboljšuje, čimprej poiščite drugo mnenje, saj lahko neprepoznana displazija kolka vodi v prezgodnji nastanek degenerativnih sprememb.
Piriformis sindrom
Piriformis sindrom je živčno mišična motnja, ki nastane, kadar mišica piriformis stisne ishiadični živec. Mišica piriformis je pomembna pri gibanju spodnjega dela telesa, saj stabilizira kolčni sklep, skrbi za dvig in obračanje stegna. Ishiadični živec poteka ob ali skozi mišico piriformis, navzdol po zadnji strani noge in se konča v stopalih. Krč mišice piriformis lahko povzroči stisnjenje živca in pojavi se piriformis sindrom.
Bolečina v kolku pri piriformis sindromu se pojavlja v predelu zadnjice in stranskega dela kolka, občasno pa se lahko občuti tudi po sprednjem delu stegna. Bolečina se poveča med aktivnostjo, pri vstajanju iz postelje ali pri dolgotrajnem sedenju. Sproži jo lahko nek določen gib, ki povzroči, da se bolečina razširi pa poteku ishiadičnega živca navzdol po nogi.
Posamezniki poročajo o mravljinčenju, ostri bolečini, ki se širi po nogi in otopelostjo v zadnjici. Bolečina je lahko zelo huda. Velikokrat se zgodi, da se piriformis sindom zamenja za išias, kjer je prisotna patologija diskov lumbalne hrbtenice in se posledično živec stisne v predelu izstopa iz hrbteničnega kanala.
Piriformis sindrom se žal, še vedno, prepogosto napačno diagnosticira, zato je pomembno, da ob nastopu bolečine obiščete specialista za fizioterapijo kolka.
Utesnitveni sindrom je poznan tudi pod kratico FAI (angl. femoroacetabular impingment). Podobno kot pri displaziji kolka, gre pri utesnitvenem sindromu za ne-optimalno oblikovane sklepne površine acetabuluma ali glavice stegnenice. Pri sindromu FAI gre morfološko za tri različice oblike sklepnih površin.
Pri prvi obliki gre za to, da glavica stegnenice na delu, ki prehaja v vrat stegnenice, ni popolnoma okrogle oblike in se zato ni možno gladko gibanje. Ob gibanju »zadeva« ob hrustanec znotraj acetabuluma in ga poškoduje, kar povzroča bolečine v kolku. Pri drugi obliki FAI gre za to, da je kost acetabuluma oblikovana tako, da presega robove normalne oblike – preveč zaobjema glavico stegnenice in zato prihaja do povečanega trenja in znotraj skepnih poškodb. Tretja oblika pa je kombinacija prvih dveh.
Bolečine v kolku, ki so povezane z utesnitvenim sindromom, so prisotne na lateralni strani kolka, dimljah ali sevajo v zadnjico, spodnji del hrbta in stegno. Bolečina se običajno pojavi med gibanjem in jo po navadi spremlja omejitev v gibljivosti, klikanje, pokanje in preskakovanje v sklepu, okorelost sklepa in zmanjšana funkcionalnost.
Zaradi prevelikega trenja kosti med seboj je lahko prisotna pekoča bolečina v kolku. Pri FAI je pogosto najbolj omejena fleksija kolka z notranjo rotacijo. Težave se zato pojavljajo na primer pri vzpenjanju ali spuščanju po stopnicah, kjer je potrebna večja fleksija kolka kakor pri hoji po ravni podlagi.
Burzitis kolka
Burzitis kolka je stanje, ko pride do vnetja burz – majhnih tekočinskih vrečk, ki delujejo kot blažilci trenja med kostmi in mehkimi tkivi v kolku. Najpogostejša oblika je trohanterični burzitis, ki povzroča bolečine na zunanji strani kolka – pogosto se bolečine poslabšajo, ko se pacienti uležejo na prizadeto stran telesa.
Pogostejši je pri ženskah in starejših osebah, dejavniki tveganja pa vključujejo ponavljajoče se obremenitve, poškodbe kolka, bolezni hrbtenice in neskladje dolžine nog.
Naši pacienti največkrat navajajo bolečino v kolku, ki se širi po zunanji strani stegna in se značilno poslabša ponoči in ob gibanju. Diagnoza burzitisa temelji na kliničnem pregledu, zdravljenje pa zajema fizioterapevtske tehnike, ki poskrbijo za krepitev mišic in izboljšanje gibljivosti kolka.
Bolečinski sindrom velikega trohantra – GTPS
Bolečinski sindrom velikega trohantra ali v angleščini greater trochanteric pain syndrome« (GTPS) je krovni izraz, ki zajema različne patologije od burzitisa do tendinopatij. Nastane lahko zaradi preobremenitve tetiv, nepolnega in nezadostnega celjenja tetiv, kompresije tetiv, kar se zgodi zaradi nesimetričnega delovanja mehkih struktur v kolku, dlje časa trajajočem statičnem položaju kolka v upogibu (npr. med sedenjem), mišičnega neravnovesja in s tem preobremenjenost določenih struktur, sindroma pokajočega kolka ali kot posledica osteoartritisa kolka ali iliotibialnega sindroma.
Bolečine v kolku pri GTPS so tipično prisotne na stranskem delu. Področje je izredno občutljivo na dotik, bolečina pa se lahko širi navzdol po stranskem delu stegna proti kolenu ali nazaj proti zadnjici.
Bolečino opišemo kot zbadajočo in intenzivno, prisotna je lahko tudi pekoča bolečina v kolku poveča pa se ob sočasnem gibu odmika v kolku in zunanje rotacije – torej gib, ob katerem želimo gleženj noge položiti na nasprotno koleno.
Bolečina v kolku se poslabša tudi, če ležimo na prizadetem boku, včasih je tudi problematično ležanje na neprizadetem boku, kjer boleča noga pade rahlo navzdol, kar povzroči kompresijo.
Za bolečine v kolku ponoči je torej vzrok lahko tudi utesnitveni sindrom. Prav tako se bolečina izrazi med aktivnostjo, ko nogo obremenimo – hoja po ravnem ali po stopnicah, tek, včasih je dovolj že samo stoja. Bolečina se prav tako poslabša med daljšim sedenjem ali s sedenjem s prekrižanimi nogami.
Ko je prisotna bolečina v kolku, je potrebno dobro analizirati celotno telo – tako v statični drži kot med gibanjem. Vzrokov, zakaj prihaja do bolečine v kolku, je lahko več, prav tako kot je v predelu kolka veliko različnih anatomskih struktur.
Pri pregledu ne smemo izpustiti vplive sosednjih sklepov. Bolečina v kolku je morda le sekundarna posledica, vzrok pa leži v kolenskem sklepu, gležnjih ali stopalih. Pomembno je tudi, kaj se dogaja višje nad kolčnim sklepom – v trupu.
Za postavitev diagnoze fizioterapevtom pomaga tudi opis bolečine. Na pregledu fizioterapevtu poskušajte opisati kakšna je bolečina v kolku glede na intenzivnost, trajanje, lokacijo in kvaliteto.
Intenzivnost bolečine v kolku
Fizioterapevta bo zanimalo, kako močna je bolečina v kolku in kdaj se pojavlja. Po navadi bolečino ocenjujemo od 0 – 10, pri čemer 0 pomeni odsotnost bolečine in 10 največjo možno bolečino, ki si jo lahko zamislimo. Pomemben podatek je tudi, kaj bolečino poslabša in kaj jo omili.
Ob poslabšanju bolečine v kolku med gibanjem povzročimo napetost v mišicah, iz česar lahko sklepamo na poškodbo mehkih tkiv. Med gibanjem povzročimo tudi kompresijsko silo na sklep, kar je lahko boleče, če so poškodovane sklepne površine (kosti, hrustanec).
Če se pojavljajo bolečine v kolku ponoči, je sprožilec lahko položaj telesa med spanjem. Če je prisoten burzitis, bo spanje na prizadetem boku lahko izzvalo iritacijo in posledično nočno bolečino. Enako pri osteoartritisu ali piriformis sindromu sam dolgotrajni položaj lahko izzove bolečine v kolku ponoči. Tudi tendinopatije so lahko razlog za bolečine v kolku ponoči. Za tetive je znano, da se med aktivnostjo segrejejo in bolečina popusti. Bolečina se pojavi po 24 urah po aktivnosti.
Trajanje bolečine v kolku
Glede na trajanje lahko klinično ločimo akutno bolečino, ki je prisotna manj kot 3 mesece in pa kronično bolečino, ki je prisotna dlje kot 3 mesece. Iz podatka, kako dolgo je prisotna bolečina v kolku lahko razberemo ali gre za poškodbo, ki se je zgodila v točno določenem trenutku npr. zlomi, raztrganine mišic ali tetive ali pa gre za degenerativno stanje, ki se postopoma slabša, kot je to značilno za osteoartritis.
Lokacija bolečine v kolku
Vzrok bolečine v kolku je lahko iz različnih struktur. Pomemben podatek je tudi, ali je bolečina prisotna le lokalno/točkovno ali mogoče seva v sosednja področja. Če je prisotna poškodba živca je zanjo značilno, da jo občutimo po celotnem poteku živca. Če je npr. ukleščen ishiadični živec, bomo bolečino občutili prav vse do palca na nogi. Za dodatno potrditev diagnoze je po posvetu s strokovnjakom svetovano opraviti tudi diagnostično slikanje glede na patologijo.
Kvaliteta bolečine v kolku
Zelo pomemben podatek je tudi kvaliteta bolečine, kar pomeni kako občutimo bolečino: ali je ostra, topa, globoka, površinska, pekoča itd. Ta informacija bo fizioterapevta bolje usmerila na to, katera struktura kolka je poškodovana.
Pekoča bolečina v kolku je lahko prisotna zaradi več različnih razlogov. Lahko gre za burzitis, tendinitis, poškodbo mišice ali živca. Pekoča bolečina v kolku se občuti kot močna, ostra, rezajoča bolečina in jo pogosto spremlja vnetje. Pekoča bolečina v kolku je pogosta pri diagnozi burzitisa, utesnitvenega sindroma in osteoartritisa, kjer se zaradi povečanega trenja pojavljajo poškodbe sklepnih površin.
Spremembe v sklepnih površinah pa vodijo tudi do sprememb in vnetij na tetivah ali mišicah. Pekoča bolečina v kolku spremja tudi stanja pri katerih pride do utesnitve živca. Pogosto ob tem čutimo tudi mravljinčenje oz. spremenjeno občutenje ali omrtvičenost.
Zaradi kompleksnosti rehabilitacijskega procesa bolečin v kolku je pomembno, komu zaupate svoje telo.
Bolečina v kolku je pogost spremljajoč simptom različnih patologij. Ker je telo kompleksen in med seboj usklajen sistem se pogosto zgodi, da ena patologija vodi v drugo in povzroči problem na več sklepnih sistemih hkrati.
Displazija kolka na primer lahko vodi v osteoartritis le tega pa spremlja tendinopatija. Hkrati spremenjena dinamika kolka vpliva na koleno in hrbtenico in kar naenkrat je težko vedeti kako in kje bi se lotili reševanja problemov, ki so nastali čez leta. Rehabilitacije se zato ne lotevajte na lastno pest.
Kako poteka zdravljenje? Ob prvem obisku v naši kliniki izvedemo diagnostično terapijo, ki nam omogoča postavitev natančne diagnoze in že vsebuje akutno protibolečinsko in protivnetno zdravljenje, tako prejmete prvo terapijo že znotraj diagnostičnega pregleda. Zdravljenje v Kliniki Medicofit vključuje uporabo najsodobnejših modalitet za lajšanje bolečin, kot so udarni globinski valovi, elektrostimulacija HiTop, TECAR terapija, ultrazvočna terapija SIXTUS, diamagnetoterapija PERISO in SUMMUS laser – izbira terapije je odvisna od vašega specifičnega stanja.
Glede na vašo specifično patologijo predpišemo individualiziran program zdravljenja, ki vključujejo vaje za raztezanje, krepitev in vzdržljivost. Specialne vaje pomagajo izboljšati obseg gibanja, moč mišic in fleksibilnost stegenskih mišic, kar je še posebej pomembno za bolnike z omejeno gibljivostjo.
Izvaja se tudi manualna terapija, ki predstavlja različne tehnike mobilizacije sklepov in mehkega tkiva, ki pomagajo izboljšati gibljivost in zmanjšati bolečino v kombinaciji s kinezioterapijo.
Izjemno pomembno je, komu zaupate svoje telo v procesu rehabilitacije ali v preventivnih programih vadbe. Pravilno progresijo lahko izvaja le ekipa strokovnjakov multidisciplinarnih področji, ki med seboj sodelujejo, se dopolnjujejo, razumejo mehanizem nastanka poškodbe ter specifiko športa ali rekreacije v katero še poškodovani vrača. Bolečine v kolku v kliniki Medicofit obravnavamo v okviru celostnega zdravljenja s specialno fizioterapijo in kineziologijo.
NEVARNOSTI IN PASTI ZAMUJENE REHABILITACIJE
Specialisti Medicofit
Nezdravljene bolečine v kolku vodijo do prekomernega obremenjevanja in poškodb tetiv in mišic okoli kolčnega sklepa.
Kronična bolečina v kolku, ki jo povzroča poškodba hrustanca ali sklepnih površin, povzroči nastane prezgodnje obrabe sklepa.
Nepravilna kompenzatorna drža povzroči patološko obremenitev hrbtenice in s tem povezane težave, kot sta išias ali hernija diska.
Vaje za bolečine v kolku
V tej sekciji predstavljamo učinkovite vaje, ki jih lahko vključite v svojo rutino, da zmanjšate nelagodje in ponovno pridobite prožnost ter moč v kolkih. Pravilna izvedba teh vaj vam bo pomagala izboljšati kakovost življenja ter preprečiti nadaljnje poškodbe.
Pomembno obvestilo
• Vajo se lahko izvaja v številnih modifikacijah in različnih obremenilnih režimih, točno izvedbo vam v okviru celostnega zdravljenja predpiše Medicofit specialist fizioterapije za rehabilitacijo bolečin v kolku. • V primeru težav s kolki se pred izvajanjem vaje naročite na Diagnostično terapijo. Izvedba vaje je lahko tudi kontraindicirana. • Vajo vedno izvajajte izključno po predpisanem režimu in izvedbi specialista fizioterapije za rehabilitacijo in okvare kolčnega sklepa. • Izvedbo vaje svetujemo v okviru vodene celostne specialistične fizioterapije za rehabilitacijo kolka. • V kolikor vajo izvajate samostojno brez nadzora specialista fizioterapije za potencialne simptomatske odzive ne odgovarjamo.
Vaja #1: Sonožni počepi v visokih kotih fleksije kolena + poudarjena abdukcija
Vaja #2: Izmenične enonožne fleksije in abdukcije kolka
Vaja #3: Sonožni dvigi bokov od podlage + izometrična addukcija
Kaj lahko storite sami?
Za zdravje kolčnih sklepov lahko veliko naredite tudi sami:
Počitek: Počivajte in izogibajte se gibom, ki povzročajo bolečino, dokler ne zmanjšate vnetja in bolečine.
Raztezne in krepilne vaje: Redno izvajajte raztezne in krepilne vaje za izboljšanje gibljivosti in krepitev mišic okoli kolka, ki vam jih je svetoval fizioterapevt.
Pravilna telesna drža: Skrbite za pravilno držo pri sedenju in hoji.
Ohranjanje zdrave telesne teže: Zdrava telesna teža zmanjša pritisk na kolke, vsak odvečen kilogram poveča tveganje za nastanek degenerativnih sprememb.
V kolikor so bolečine prisotne že dalj časa, obiščite specialista fizioterapije a za strokovno obravnavo in prilagojen načrt zdravljenja.
Pogosta vprašanja
Katere storitve nudijo najbolj priznani fizioterapevti za bolečine v kolku?
Najbolj priznani fizioterapevti obravnavajo bolečine v kolku s holističnim pristopom, ki vključuje natančno analizo gibanja, odpravo mišičnih neravnovesij in izboljšanje stabilnosti medeničnega obroča. Predvsem je poudarek na krepitvi globokih stabilizatorjev kolka, sproščanju napetih mišic in izboljšanju gibljivosti sklepne kapsule, kar omogoča razbremenitev sklepa ter zmanjšanje bolečine.
Zdravljenje se vedno prilagodi osnovnemu vzroku bolečine, pri čemer se uporabljajo manualne tehnike, instrumentalne protibolečinske in biostimulativne metode in ciljana kinezioterapija za vzpostavitev primerne obremenilne kapacitete in dolgoročno funkcionalnost kolka. V Medicofit kliniki poteka obravnava bolečin v kolku v skladu z najvišjimi standardi klinične prakse in najnovejšimi smernicami zdravljenja.
Katere napredne metode so najbolj učinkovite pri zdravljenju bolečine v kolku?
Najbolj učinkovite metode pri zdravljenju bolečine v kolku so tiste, ki učinkovito zmanjšujejo vnetne procese, naslavljajo mišična nesorazmerja in izboljšujejo regeneracijo mišično-skeletnega sistema. TECAR terapija deluje globinsko in pospešuje celično obnovo, prekrvavitev in zmanjšuje bolečino v področju kolčnega sklepam, medtem ko terapija z udarnimi valovi dodatno spodbuja regeneracijo tkiv.
Najpomembnejšo vlogo imata nedvomno ciljno usmerjena terapevtska in kineziološka vadba, saj sta usmerjeni v trajno povrnitev polne gibalne funkcije. V kliniki Medicofit zdravljenje bolečin v kolku izvajamo celostno – z naprednimi instrumentalnimi metodami in ciljno usmerjeno kinezioterapijo, ki postopno vrača moč, stabilnost in optimalno funkcionalnost kolčnega sklepa.
Ali obstaja hitra diagnostika za bolečine v kolku?
Bolečine v kolku je mogoče hitro diagnosticirati s temeljitim kliničnim pregledom, pri katerem specialist oceni držo, obseg gibljivosti ter prisotnost bolečine pri specifičnih gibalnih vzorcih. Tak pristop omogoča hitro prepoznavo mišično-skeletnih nepravilnosti, gibalnih omejitev ali preobremenitvenih sindromov.
Po potrebi se klinični pregled dopolni z MR ali RTG preiskavo, ki omogoča natančen vpogled v stanje sklepnih struktur, hrustanca in mehkih tkiv. V določenih primerih se lahko uporabijo tudi laboratorijske preiskave, kadar obstaja sum na sistemsko vnetje. V Medicofit kliniki na podlagi kliničnega pregleda ter slikovnih in funkcionalnih izvidov oblikujemo individualen načrt rehabilitacije, usmerjen v odpravo vzroka bolečine, povrnitev gibljivosti in ustrezne obremenilne kapacitete kolčnega sklepa.
Kje lahko najdem specialistično fizioterapijo za bolečine v kolku?
Specialistična fizioterapija za zdravljenje bolečin v kolku se nahaja v Ljubljani, na Koprski ulici 106h. Strokovnjaki Medicofit klinike so visoko specializirani za zdravljenje vseh vrst bolečin v kolku, kakor tudi morebitnih diferencialnih stanj.
Kje v Ljubljani lahko opravim specialistični fizioterapevtski pregled za bolečine v kolku?
V Medicofit kliniki omogočamo specialistični fizioterapevtski pregled v sklopu diagnostične terapije. Diagnostična terapija predstavlja inovativen pristop zdravljenja bolečin v kolku, saj združuje specialistični diagnostični pregled in najsodobnejše postopke obravnave bolečin in odprave spremljajočih simptomov že tekom prve obravnave!
Kje lahko rezerviram termin za fizioterapijo zaradi bolečin v kolku?
Če imate bolečine v kolku vam svetujemo, da se naročite na diagnostično terapijo pri specialistu fizioterapije v Medicofit kliniki. Termin lahko rezervirate s klicem na telefonsko številko 064 190 220, preko e-pošte medicofit@medicofit.si ali preko spletnega obrazca na naši spletni strani.
Naročite se na rehabilitacijo Kolčnega sklepa
Viri in literatura
American Academy of Orthopaedic Surgeons. Diseases and conditions: Osteoarthritis of the hip.Available at: https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases–conditions/osteoarthritis-of-the-hip [20.9.2022]
Brunker & Khan’s. Clinical sports medicine. Hip related pain. pp: 510-545.
Ganderton, C., Semciw, A., Cook, J., Moreira, E. & Pizzari, T.. 2018. Gluteal loading versus sham exercises to improve pain and dysfunction in postmenopausal women with greater trochanteric pain syndrome: a randomized controlled trial. Journal of Women’s Health. 1;27(6), 815-29.
Hlebš, S., Slakan Jakovljević, B. & Klauser, M., 2014. Manualna terapija – sklepna mobilizacija udov testiranje in terapija. Univerza v Ljubljani, Zdravsvtena fakulteta, pp 86-87.
International hip dyspalsia institute. Adult Diagnosis. Available at: https://hipdysplasia.org/adults/diagnosis/[20.9.2022].
International hip dyspalsia institute. If you have hip dysplasia, you are not alone. Avaliable at: https://hipdysplasia.org/adults/[20.9.2022].
Kodarin, Jan. 2017. Najpogostejše poškodbe kolčnega sklepa in gibalnoterapevtski pristopi k zdravljenju. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem.
Lespasio MJ, Sultan AA, Piuzzi NS, Khlopas A, Husni ME, Muschler GF, Mont MA. Hip osteoarthritis: a primer. The Permanente Journal. 2018;22. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5760056/ (last accessed 19.11.2019)
Wahoff, M., 2014. Rehabilitation after labral repair and femoroacetabilar decompression: Criteria-based progression through the return to sport phase. The International Journal of Sports Physical Therapy, 9(6), pp 813
