Največja in najdebelejša tetiva v našem telesu je Ahilova tetiva, za katero ni polemike ali gre za najpogosteje pojavljeno rupturo. Zabeležena incidenca niha od 11 do 37 na 100,000 prebivalcev. Moški so 2 do 12 krat bolj dovzetni za tovrstno rupturo v primerjavi z ženskami (Park idr. 2020). Ruptura Ahilove tetive, rehabilitacijo po njej bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju.
Tetiva je vezivna struktura oziroma gibljivi kolagenski trak, ki povezuje mišico s kostjo in ima eno največjih nateznih trdnosti med vsemi mehkimi tkivi. Moč, ki je potrebna za absorbcijo obremenitev mišičnega krčenja, pripisujemo hierarhični strukturi in sestavi tetivnih vlaken.
Tetivna vlakna so grajena iz vezivnega tkiva, v katerem je le 2 % elastina in kar od 65 do 80 % kolagena. Kolagen daje tetivi trdnost in odpornost.
Ahilova tetiva lahko prenese obremenitev, ki je 3,9-krat večja od posameznikove telesne teže in 7,7-krat večjo silo od telesne teže posameznika pri teku.
Prvo poimenovanje Ahilove tetive sega v leto 1693 po grškem junaku Ahilu, ki je bil najpomembnejši grški bojevnik ob obleganju Troje. Legenda pravi, da je mati Ahila kot dojenčka poskušala narediti nesmrtnega s kopanjem v čarobni reki, pri čemer ga je držala za peto, da ni utonil. S tem je ostala ranljiva le Ahilova tetiva oziroma Ahilova peta. Prav zaradi njegove smrti od majhne rane na peti, je izraz Ahilova tetiva uprizarjal sinonim za človekovo šibkost (Park idr. 2020).
Ahilova tetiva, ki je dolga nekje 15 centimetrov omogoča mišicama gastrocnemius in soleus gib plantarne fleksije stopala (t.i. dvig na prste), mišicama plantaris in gastrocnemius pa gib fleksije ali upogib kolenskega sklepa. Literatura navaja pretrganje Ahilove tetive v največ primerih od 2 do 6 cm nad narastiščem. Kakršne koli obremenitve na Ahilovo tetivo, ki izzovejo raztegnitev za več kot 8 do 10 % njene dolžine, povzročijo popolno rupturo.
Ruptura je največkrat spontana poškodba, ki se pojavi med aktivnimi posamezniki med 25. in 45. letom starosti. Ahilova tetiva pri izvajanju športne aktivnosti poči, saj pride do sunkovitega odriva od tal v tek ali skok in tovrstna poškodba se največkrat pojavi pri športih, kot so košarka, tenis, nogomet, odbojka itd. (Park idr. 2020). Ob pretrganju tetive se začuti močna bolečina, zaradi katere se ni možno privzdigniti na prste ali peto in palpira se lahko vrzel med pretrganima koncema. Velikokrat je v predelu pretrganja viden hematom. Stopalo zaradi izgube tonusa troglave mišice triceps surae pade navzdol. V pomoč preverjanja stanja ruptura Ahilove tetive se uporabi Simmonds-Thompsonov test, kjer se z gnetenjem meč pri poškodovani osebi, ki leži na trebuhu na mehki podlagi ugotovi, da oseba nima moči za izvedbo giba plantarne fleksije stopala. Takrat je test pozitiven.
Zaradi izpostavljenosti tetive nezadostni regeneraciji in s tem slabe prekrvavitve tik nad narastiščem, ni zadostnih hranil in krvi za učinkovito funkcioniranje. Ravno iz tega vidika pride do relativnega pomanjkanja dobre cirkulacije v spodnjem delu tetive.
Če se ruptura pravočasno ne začne obravnavati, lahko pride do ponovne rupture na drugem mestu tetive.
Po takojšnji poškodbi se priporoča nošnja opornice ali v hudih primerih bolečine zaradi pretrganja, nošnja mavca. Zdravljenje rupture ahilove tetive vključuje 6 do 8 tednov nošnje mavca, kjer je gleženj prve 4 tedne v plantarni fleksiji in naslednja 2 do 4 tedne v nevtralnem položaju. Po odstranitvi mavca se posameznik samostojno odloči za konzervativno ali operativno zdravljenje.
Glede kirurškega pristopa k poškodbi ruptura ahilove tetive je zmanjšano tveganje ponovne rupture nekje do 5 %, izbira zdravljenja je odvisna tudi od tipa rupture ahilove tetive. Kljub odločitvi posameznika za operativno zdravljenje pa je rehabilitacijski pristop po operativnem posegu vodilo za povrnitev moči in vzdržljivosti.
Za odločitev zdravljenja s konzervativnim pristopom je tako vodena rehabilitacija s strani strokovnjakov iz področja fizioterapije in kineziologije tista ključna komponenta, ki poskrbi za omogočeno vrnitev k svojim prvotnim športnim aktivnostim (Holm idr. 2014).
V kliniki Medicofit poskrbimo za dobro presojo glede obravnave stanje ruptura Ahilove tetive. Na splošno se kirurškega pristopa ne priporoča starejšim in/ali manj aktivnim osebam, saj je tveganje med operativnim posegom prevladujoče nagnjeno k nepotrebnim neželenim učinkom.
Naroči se na rehabilitacijo rupture ahilove tetive
Do preobremenitve ahilove tetive lahko pride zaradi nenadzorovanega povečanja količine treningov, nezadostne regeneracije po treningu, prehitre vrnitve v šport po daljši pavzi, neustrezne obutve ob teku, slabe stabilizacije stopala in zmanjšane moči ter gibljivosti mečnih mišic. Ruptura Ahilove tetive ima akutno in kronično fazo, kar pomeni, da je za akutno fazo prisotno vnetje in izvor za to je lahko bursa (bursitis) ali ovojnica tetive.
Najpogosteje se težave z ahilovo tetivo pojavijo na narastišču tetive na petnici ali pa 2 do 6 cm nad narastiščem.
Zaradi zmanjšane tolerance na obremenitev vezivne strukture ahilova tetiva, pride do vseh možnih težav in počitek na dolgi rok ne zadostuje za rehabilitacijo.
V kliniki Medicofit se zavedamo, da je postopna obremenitev ahilove tetive z vajami ključni del perspektivne rehabilitacije.
Rehabilitacija strgane ahilove tetive lahko traja tudi do 12 mesecev in ima eno izmed najdaljših časovnic rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb.
Ker je eden izmed možnih zapletov stanja ruptura Ahilove tetive brazgotinjenje, so vaje za izboljšanje obsega gibljivosti in vaje za moč pri odločitvi za konzervativno zdravljenje pokazatelj uspeha.
Fizioterapija v rehabilitaciji stanja strgana ahilova tetiva
Po odstranitvi mavca ali opornice, je nujen del rehabilitacije ahilove tetive zmanjšanje togosti mišično-tetivnih struktur in mobilizacija skočnega sklepa. Fizioterapija poskrbi za celjenje kolagenskih vlaken, kar pa omogoči povrnitev obsega giba zaradi dobre elastičnosti struktur. Pri vseh možnih pretrganjih tetive ob koncu rehabilitacije pride do ponovnega spoja vezivnega tkiva.
Fizioterapija opravi tudi specialno aplikacijo začetnih vaj, od tega je odvisno kako dobro se tkivo spoji brez brazgotinjenja in, kako dobro se vzpostavi elastičnost in čvrstost ahilove tetive.
Čeprav se posebnosti rehabilitacijskega protokola lahko razlikujejo, je fokus rehabilitacije fizioterapije in kineziologije preventiva ponovne rupture, kjer se prva dva meseca po odstranitvi mavca ali opornice z vajami osredotoči na izboljšanje mišične moči, torej po principu postopnega obremenjevanja (do bolečine) in z vajami za povečanje amplitude giba.
Postopno vključevanje fizioterapevtskih tehnik v naslednjem mesecu oziroma v času obdobja pojenjanja hematoma vključuje limfno drenažo, ultrazvočno terapijo, terapijo z nizkoenergetskim laserjem, terapijo z elektrostimulatorjem (ES), v kliniki Medicofit uporabljamo HiTop visokotonsko elektroterapijo in tudi terapijo z udarnimi globinskimi valovi v primeru, ko druge terapije ne tretirajo poškodbe z zadostno mero uspeha. V začetni fazi vključimo tudi TECAR terapijo.
Kineziologija prevzame vodilno vlogo v srednji in pozni fazi rehabilitacije stanja strgana ahilova tetiva. Tri do šest mesecev po rupturi ahilove tetive se prične horizont pospešenega izvajanja vaj za moč in proprioceptivne vadbe ob nadzoru strokovnega osebja iz kineziološkega področja.
Kineziologija v rehabilitaciji stanja ruptura ahilove tetive
V prvem mesecu izvajanja vaj se svetuje uvajanje izometričnih vaj, kjer je značilno statično zadrževanje različnih položajev ob hkratnem mirovanju mišičnih pripojev. Kljub mirovanju se v mišici razvija ustrezno velika sila.
Seveda pa se ob uspešno zaključeni začetni fazi zdravljenja, torej pri postopnem aktiviranju mišičnih vlaken, mišica lahko adaptira na dovršene sile, zato vadbo nadaljujemo z usmerjenim planom koncentričnih in ekscentričnih mišičnih naprezanj ali t.i. pliometričnega pristopa.
Ob končani strukturirani rehabilitaciji pod nadzorom strokovnjakov, je v domačem okolju izredno priporočljivo nadaljevati z vajami, ki se jih oseba predhodno nauči pod nadzorom strokovnjakov. Z nadaljevanjem vaj se izvzeme možna hiperdorzifleksija stopala, saj vaje zadostno stabilizirajo celoten gleženj (Park idr. 2020).
Rehabilitacija in celjenje Ahilove tetive lahko traja tudi od 6 mesecev do 1 leta in razlog za to je 7,5x nižji metabolizem tetive s primerjavo skeletne mišice.
Prav tako pa lahko posamezniki ob nepravilnem pristopu rehabilitacijskega protokola občutijo bolečine v predelu poškodbe še 1 do 2 leti po nastali poškodbi (Holm idr. 2014). Velik dejavnik tveganja neustrezne rehabilitacije po pretrganju ahilove tetive so oblike sekundarnega ahilarnega tendinitisa oz. ahilarne tendinopatije.
V kliniki Medicofit se zavedamo možnih posledic neučinkovitega zdravljenja rupture ahilove tetive, zato s pristopom, ki temelji na holističnem vidiku diagnostike, fizioterapije in kineziologije poskrbimo za natančno nadzorovano rehabilitacijo. Poškodbo ahilove tetive vodimo do odlične sposobnosti prenašanja obremenitve!
Naroči se na rehabilitacijo rupture ahilove tetive
