Ste kdaj občutili nenavadno bolečino v predelu kolka, ki vam onemogoča vsakodnevne aktivnosti ali športne dejavnosti? Morda se soočate s problemom, imenovanim utesnitveni sindrom kolka.
Utesnitveni sindrom kolka ali femoroacetabularna utesnitev (FAI) je stanje, ki se pojavi zaradi strukturnih nepravilnosti v kolčnem sklepu. Značilna je predvsem bolečina v kolku, lahko pa sta prisotna tudi zmanjšana gibljivost in okorelost. Če stanje ostane nezdravljeno, lahko vodi v poškodbe labruma ali pa v pojav osteoartritisa.
Skoraj 30 % splošne populacije ima morfološke nepravilnosti kolčnega sklepa, ki jih uvrstimo med FAI utesnitve. Zaskrbljujoče je število mlajših s simptomi, še posebej mlajših športno aktivnih, saj lahko prekomerna športna aktivnost v dobi rasti pripomore k degeneracijskim poškodbam kolčnega sklepa.
Če utesnitve kolka ne obravnavamo pravočasno in ustrezno,povzroči resne zaplete, kot so kronična bolečina, zmanjšana funkcionalnost sklepa in celo pre-zgodnji razvoj osteoartritisa.
V kliniki Medicofit se zavedamo pomena pravočasnega in učinkovitega zdravljenja femoroacetubalne utesnitve. Naši strokovnjaki so specializirani za ciljno usmerjeno fizioterapijo, ki vam lahko pomaga obvladovati bolečino, izboljšati gibljivost in preprečiti nadaljnje poškodbe.
Naročite se na zdravljenje utesnitvenega sindroma kolka
Vrste utesnitvenega sindroma kolka
V splošnem ločimo tri vrste utesnitvenega sindroma kolka:
- Cam ali stegnenični tip: poškodbe hrustanca acetabuluma (sklepna ponvica) zaradi nepravilne oblike stegnenične glavice. Najpogostejša pri moških starih 20-30 let. Najpogostejša oblika utesnitve.
- Pincer ali acetabuarni tip: poškodba labruma (sklepno vezivno tkivo) zaradi preglobokega ali nazaj usmerjenega acetabuluma. Najpogostejša pri ženskah srednjih let.
- Kombiniran tip: posledica prirojenih ali pridobljenih nepravilnosti acetabuluma ali stegnenične glavice in vratu.
Obstajajo se tudi primeri asimptomatske utesnitve, pri katerih oseba ne občuti simptomov kot so bolečina ali zmanjšanje obsega gibljivosti, vendar so na radioloških slikah vidni znaki FAI utesnitve.
Prav tako je možno, da čutite bolečino v kolku, ki pa nima vzroka v morfoloških nepravilnostih skeleta. Do tega pojava pride predvsem zaradi pomanjkljive aktivnosti globokih kolčnih mišic, ki ne zagotavljajo stabilnosti kolčnega sklepa. S preobremenjujejo večje mišične skupine, ki zaradi substitucijske naloge stabilizacije ne opravljajo primarne naloge, izvedbe giba.
Simptomi utesnitvenega sindroma kolka
Warwick Agreement je mednarodni dogovor kirurgov za diagnosticiranje FAI utesnitev, ki je bil sprejet leta 2016. Določa, da so primarni simptomi utesnitvenega sindroma kolka:
- bolečina povezana s položajem ali gibanjem (notranja rotacija, fleksija kolka) v dimljah ali področju velikega trohantra,
- bolečina v hrbtnem predelu, predelu zadnjice ali stegen,
- občutek zatikanja, pokanja, zategovanja ali negibljivosti v kolčnem predelu.
Končno diagnozo utesnitvenega sindroma kolka se določi s pomočjo slikovnih preiskav in specifičnih testov za testiranje fleksije in notranje rotacije kolčnega sklepa, ki sta pri FAI utesnitvah omejeni.
Utesnitveni sindrom kolka lahko nastane zaradi:
- intrinzičnih dejavnikov, kot so morfologija sklepa in obsklepnih struktur, slabe mišične aktivacije,
- genetske predispozicije,
- izpostavljenosti določenim gibom v dobi rasti (športniki: hokejisti, nogometaši, smučarji itd.),
- otroških bolezni, ki vplivajo na kosti in sklepe (displazije, Legge-Calve-Perthes in Parthesova bolezen),
- slabo zaceljenih zlomov stegnenice ali medenice,
- nepravilnih kirurških korekcij kolčne displazije.
Lahko je posledica športov pri katerih se izvaja tek in brcanje, odrivanje ter zvijanje iztegnjenega kolka (šprinti, tek na daljše razdalje, skok v daljino, tek čez ovire, hokej, nogomet in podobni).
Bolečino zaradi utesnitve poveča daljše sedenje ali aktivno izvajanje fleksije kolčnega sklepa daljši čas (tek, hoja, brcanje).
Kdo je izpostavljen utesnitvenemu sindromu kolka?
Hitrejše napredovanje stanja z izraženimi simptomi utesnitve kolka je mogoč pri ljudeh s prirojeno displazijo kolkov, kjer se sklepne površine ne skladajo in s časom nastanejo osteoartritične spremembe sklepih površin ali pri aktivnih športnikih in fizično zahtevnih poklicih.
Simptomi utesnitve sindroma kolka se hitreje izrazijo oziroma vodijo do obrab zaradi specifičnih gibov, ki jih izvajamo med športi, ki vključujejo šprinte, brce, skoke, zavijanja kot so atletika, gimnastika, smučanje, hokej, nogomet in drugi.
Do utesnitve lahko pride tudi pri delavcih, ki prenašajo težje predmete oziroma se z njimi sklanjajo, kot so gradbinci, kuharji, mizarji, selitveni delavci, skladiščniki in podobni.
Naročite se na zdravljenje utesnitvenega sindroma kolka
Zdravljenje utesnitvenega sindroma kolka
Če opazite simptome FAI, svetujemo, da se čimprej naročite na slikovno MR preiskavo za diagnosticiranje stanja. Naslednji korak je obisk specialista fizioterapevta, ki vam bo pomagal pri lajšanju bolečin in preprečil nadaljnje poškodbe sklepa.
V času hujših simptomov priporočamo, da se izogibate hoji v hrib, prekomernemu sedenju in športom, ki bi lahko izzvali bolečino.
Za odpravo strukturnih nepravilnosti sklepa je v večini primerov potreben kirurški poseg. S tem lahko močno zmanjšate tveganje za pojav artoze kolčnega sklepa. Operativno se lahko pristopi artroskopsko ali klasično. Pri tem se odstrani poškodovano tkivo ter prilagodi obstoječe strukture, da se prepreči ponoven nastanek poškodb in obrab.
Ne glede na to, ali se boste odločili za kirurški poseg, ali konzervativno zdravljenje je smiselno simptome primarno obravnavati konzervativno s fizioterapijo in terapevtskimi vajami.
Konzervativno se pristopa z izobraževanjem osebe z utesnitvijo, prilagoditvijo življenjskega stila in specialno fizioterapijo, pri kateri se osredotočamo na izboljšanje stabilnosti kolčnega sklepa, nevromišični nadzor, mišično moč ter zmogljivost, izboljšanje obsega gibljivosti sklepa in izboljšanje vzorcev gibanja.
V primeru kirurškega zdravljenja je nujno potrebna temeljita pooperativna fizioterapevtska obravnava za pridobivanje polne gibljivosti kolčnega sklepa in povrnitev optimalnega vzorca hoje.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 30-letni moški, ki se rekreativno ukvarja s košarko in tekom je prišel na diagnostično terapijo pet tednov po artroskopskem posegu zaradi femoroacetabularne utesnitve levega kolka. Po operaciji je poročal o omejeni gibljivosti kolka, pooperativnih bolečinah in rahli nestabilnosti pri obremenitvah.
Začetno stanje: Na klinični pregled je pacient prišel s pomočjo bergel. Poročal je o bolečinah v sprednjem delu kolka, ki so bile najizrazitejše ob hoji in vstajanju iz stola. Ugotovili smo zmanjšano gibljivost v smeri fleksije in notranje rotacije kolka ter izrazito pomanjkljiva aktivacijo glutealnih mišic.
Cilji zdravljenja: Zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti, povrnitev mišične moči, povrnitev normalnega vzorca hoje in postopna vrnitev k športni aktivnosti.
Potek zdravljenja: V zgodnji fazi rehabilitacije so se izvajali instrumentalni postopki za pospešitev regeneracijskih procesov v kombinaciji s tehnikami mobilizacije sklepa. Postopoma smo uvajali progresivne vaje za izboljšanje mišične moči in stabilizacije medenice ter ledvene hrbtenice.
Končno stanje: Pacient je ob zaključku rehabilitacije izkazal popolno gibljivost, nebolečo hojo brez opore ter je bil pripravljen pričeti z lažjimi športnimi aktivnostmi.
Dober rehabilitacijski pristop vključuje posamezniku prilagojeno zdravljenje. Konzervativni pristop omogoča preventivo pri osebah z večjo verjetnostjo nastanka utesnitve, kirurški poseg pa se izvaja z namenom odstranitve prizadetih struktur kolka.
Kdo potrebuje konzervativno obravnavo?
Konzervativna obravnava je pomembna skozi celoten proces rehabilitacije. Namen fizioterapevtskega zdravljenja je povrnitev gibalne funkcije, odprava bolečin in ustrezna telesna priprava na telesne obremenitve. Konzervativno fizioterapevtsko zdravljenje je primerno za:
- osebe s prirojeno displazijo kolkov,
- osebe z bolečinami v dimeljskem ali kolčnem predelu, ki izžarevajo v koleno, ledveni del ali zadnji del stegen,
- športnike,
- fizične delavce.
Temeljita konzervativna obravnava za preprečevanje utesnitev je potrebna tudi po zlomih medenice, stegnenice, preobremenitvenih sindromih kot je tekaško koleno ter v primeru ishialgije, saj taka stanja bistveno spremenijo vzorce gibanja, ki lahko vodijo v obrabo kolčnega sklepa.
Osebam, ki se zdravijo zaradi utesnitvenega sindroma kolka, se stanje pogosto izboljša in se lahko vrnejo k aktivnostim, ki so jih izvajali pred pojavom simptomov, kar vključuje tudi njihovo vrnitev v primarne športne aktivnosti.
Brez primerne fizioterapevtske obravnave stanja, se simptomi poslabšajo in lahko vodijo v osteoartritis kolčnega sklepa. Ob pojavu simptomov FAI je potrebno čim prej primerno ukrepati.
V primeru pozne vključitve v fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje femoroacetabularne utesnitve, se verjetnost vrnitve v primarne športne aktivnosti drastično zmanjša.
Griffin D R et al. (2016). The Warwick Agreement on femoroacetabular impingement syndrome (FAI syndrome): an international consensus statement. Br J Sports Med. 50(19):1169-76. doi: 10.1136/bjsports-2016-096743.
Hale et al. (2021). Incidence of Femoroacetabular Impingement and Surgical Management Trends Over Time. Am J Sports Med. 49(1):35-41. doi: 10.1177/0363546520970914.
Carton P F, Filan D J (2019) The clinical presentation, diagnosis and pathogenesis of symptomatic sports-related femoroacetabular impingement (SRFAI) in a consecutive series of 1021 athletic hips. Hip Int. 29(6): 665–673. doi: 10.1177/1120700018825430.
Casartelli N C et al. (2016). The management of symptomatic femoroacetabular impingement: what is the rationale for non-surgical treatment? Br J Sports Med. 50(9):511-2.
