Artroskopija kolena je minimalno invaziven diagnostično-terapevtski poseg, pri katerem ortoped skozi majhne reze s kamero pregleda notranjost kolenskega sklepa in po potrebi hkrati zdravi poškodbe meniskusa, hrustanca, križnih vezi, pogačice, prosta telesa ali sklepne zlome. Poseg običajno omogoča manj bolečine, manjše brazgotine in hitrejši začetek rehabilitacije.
Kolenoje največji sklep našega telesa, ki je zaradi tankega ovoja mehkih tkiv razmeroma enostavno dostopen. Zato ni presenetljivo, da sta bili prvi diagnostični in terapevtski artroskopiji izvedeni prav na kolenu. Tudi danes se večina artroskopskih posegov izvaja prav v tem sklepu.
Pri oskrbi poškodovanih meniskusov, rekonstrukciji križnih vezi, poškodbah in okvarah hrustanca ter zdravljenju sklepnih zlomov kolena, so artroskopski posegi postali zlati standard, ki omogoča boljše rezultate in hitrejše okrevanje pacientov.
Pacienti po artroskopski operaciji občutijo bolečnost v kolenu, oteklino in vnetje, zmanjšan obseg gibljivosti, zmanjšano stabilnost in zmanjšano mišično moč.
Sodobna fizioterapija je ključnega pomena po vsakem sklepnem kirurškem posegu, saj z izvajanjem manualne, instrumentalne in vadbene terapije povrnemo vašemu kolenu stabilnost in odpornost. Kako vas v kliniki Medicofit po artroskopski operaciji kolena vodimo do svobodnega gibanja brez bolečin vam razkrivamo v nadaljevanju.
Kljub temu, da ima kolenski sklep kompleksno anatomsko zgradbo, omogoča artroskopija učinkovit vpogled v njegovo notranjost. Kirurški artroskopski poseg je minimalno invaziven, pri katerem se uporablja majhne zareze, kar bistveno zmanjša postoperativna tveganja, ki so prisotna pri odprtih operacijah.
Minimalno invazivni pristop običajno pomeni krajši čas okrevanja. Artroskopija kolena običajno poteka v lokalni ali regionalni (področni) anesteziji, zato lahko pacienti že nekaj ur po posegu zapustijo bolnišnico.
Kirurg ortoped za asistiranje pri operaciji uporablja majhno kamero imenovano artroskop, ki jo vstavijo skozi majhno zarezo. Najobičajnejši vstopišči se nahajata na sprednji strani kolena na vsaki strani ligamenta pogačice, ob sklepni špranji.
Artoroskop (kamera) posreduje video posnetke “v živo” na monitor, kar omogoča ortopedu jasno sliko, kaj se dogaja znotraj kolena.
Pri artroskopiji kolena ostanejo manjše brazgotine, kot pri odprtem posegu, zmanjša se tveganje za nastanek okužbe in prisoten je manjši občutek bolečine.
Po artroskopiji kolena pacienti hitreje okrevajo, občutijo manj bolečine in rezultati operacije so statistično boljši v primerjavi z odprto metodo operacije, kar je velika prednost za delovno aktivne ljudi in vrhunske športnike.
Pri operativnih posegih artroskopije kolena se skozi majhne reze v kolenskem sklepu uvede kamera, ki omogoča natančen pregled sklepnih struktur. Tako kirurg pridobi jasen vpogled v stanje kostnine in mehkotkivnih struktur, saj jih s kliničnim pregledom ni mogoče natančno oceniti.
Vzroki za artroskopijo kolena
Artroskopijo kolena lahko izvajamo iz diagnostičnih razlogov ali z namenom terapevtskega posega, pri številnih patologijah kolenskega sklepa:
Poškodbe meniskusov
Poškodbe hrustanca
Poškodbe kolenskih vezi
Osteohondralni zlomi
Sklepni zlomi
Izpah pogačice
Ponavljajoči se izliv v sklep
Bakerjeva cista
Degenerativne spremembe in prosta telesa
Patelofemoralna patologija
Sindrom medialne patelarne plike
Okužbe sklepa
Ali ste vedeli, da je diagnostično artroskopijo, v veliki meri nadomestilo slikanje z magnetno resonanco (MR)? Zaradi velike natančnosti MR, je diagnostičnih artroskopij le še okoli 5%, preostalih 95% se pa izvaja v terapevtske namene.
Če med diagnostično artroskopijo odkrijemo spremembo, ki jo je mogoče zdraviti artroskopsko, kar nadaljujemo s terapevtskim posegom, ki omogoča zdravljenje odkritih težav v kolenu brez potrebe po dodatnih posegih.
Indikacije za artroskopijo kolena
Stanje
Artroskopija
Klinična presoja
Blaga bolečina brez mehanskih simptomov
Ni indicirana
Dober odziv na fizioterapijo
Degenerativna ruptura meniskusa
V določenih primerih
Vztrajni simptomi po rehabilitaciji
Nestabilna ruptura meniskusa
Indicirana
Mehanska blokada sklepa
Poškodba ACL z nestabilnostjo kolena
Indicirana
Izrazita nestabilnost kolena
Poškodba sklepnega hrustanca
V določenih primerih
Omejena funkcija sklepa
Prosta telesa v sklepu
Indicirana
Zaskakovanje ali blokada kolena
Napredovala artroza kolena
Ni indicirana
Omejen učinek artroskopije
Pri operativnih posegih artroskopije kolena je cilj obnoviti funkcijo sklepa z minimalno poškodbo okoliških tkiv. Natančna izvedba posega zmanjša tveganje za zaplete in pospeši proces rehabilitacije.
Poškodbe meniskusa
Kolenski sklep vsebuje dva meniskusa (notranji in zunanji), katerih glavna funkcija je učinkovitejši prenos sil in obremenitev celotnega telesa.
Meniskus se najpogosteje poškoduje zaradi športnih poškodb, travmatskih poškodb ali degenerativnih sprememb (npr. staranje).
S staranjem postane meniskus manj prožen, kar povečuje tveganje za poškodbe. Glede na vrsto poškodbe se lahko odločimo za odstranitev ali rekonstrukcijo šivanje meniskusa.
Pri odstranitvi se običajno uporabljajo artroskopske škarje različnih oblik ali brivnik. Rekonstrukcija raztrganine meniskusa pa lahko poteka s šivi ali posebnimi vsadki, kot so resorbilni vijaki in posebni šivi. Ta postopek je namenjen obnavljanju integritete meniskusa in ohranjanju njegove funkcije v kolenu.
Poškodba sprednje križne vezi
Kolenski sklep vsebuje štiri vezi, ki zagotavljajo statično stabilnost celotnega kolena: sprednja križna vez (ACL), zadnja križna vez (PCL), notranja kolateralna vez (MCL) in zunanja kolateralna vez (LCL). Najpogosteje poškodovana je prav sprednja križna vez.
Ko pride do raztrganja sprednje križne vezi, običajno neposredni šivi ne prinesejo zadovoljivih rezultatov, saj je sinovijska ovojnica, ki obdaja vez, redko dovolj močna in se pogosto ob poškodbi pretrga. To pomeni, da se prosta konca vezi razmakneta in se ne moreta naravno zaceliti. Takrat je potrebno izvesti rekonstrukcijo vezi, kjer se uporabi presadek.
Presadek za rekonstrukcijo lahko izberemo med različnimi možnostmi, kot je uporaba srednje tretjine ligamenta pogačice, tetive mišic semitendinosus in gracilis ali srednje tretjine tetive štiriglave stegenske mišice s kostnim delom pogačice.
Sam postopek vključuje izvrtavanje kostnih tunelov v stegnenico in golenico na anatomskih mestih, kjer se naravno prične sprednja križna vez in pritrditev presadka vezi. To omogoča, da se presadek učvrsti na mestu ter nadomesti funkcijo poškodovane sprednje križne vezi.
Pri pacientih, pri katerih je bil vzrok za artroskopkski poseg poškodba sprednje križne vezi, je celostna rehabilitacija ključna za povrnitev stabilnosti in varno vračanje k športnim aktivnostim ter vsakodnevnim obremenitvam.
Poškodba zadnje križne vezi
Raztrganje zadnje križne vezi je manj pogosto kot raztrganje sprednje križne vezi. Pri tej vrsti poškodbe se konzervativno zdravljenje običajno izkaže za uspešnejše. To je posledica boljše prekrvitve in močne oporne vloge vezi, ki podpirajo zadnjo križno vez. Poleg tega je zadnja križna vez obdana z debelejšo plastjo sinovijske ovojnice, ki lahko pomaga pri zdravljenju, tudi če se vez pretrga.
Pri konzervativnem pristopu se hematom, ki nastane ob poškodbi, organizira in zlepi vlakna vezi, kar omogoča njihovo celjenje. Če se odločimo za operacijsko zdravljenje, podobno kot pri raztrganju sprednje križne vezi, uporabimo presadek.
Pri rekonstrukciji zadnje križne vezi se lahko odločimo za uporabo eno- ali dvosnopnega presadka, ki ga pritrdimo na anatomsko mesto. Pomembno je omeniti, da je ta operativni poseg tehnično zahtevnejši, in kljub temu, da je uspešnost rekonstrukcije manjša kot pri sprednji križni vezi, lahko s pravilno rehabilitacijo še vedno prinese pozitivne rezultate.
Poškodbe hrustanca
Funkcija sklepnega hrustanca v kolenskem sklepu je, da ščiti kost in omogoča gladko ter neboleče gibanje.
Poškodba sklepnega hrustanca največkrat nastane, kot posledica degenerativnih sprememb (npr. starosti) ali travmatske poškodbe.
Artroskopija kolena omogoča ortopedom oceniti obseg poškodbe hrustanca in izvesti zdravljenje.
Pri poškodbah hrustanca obstajajo različne metode operativnega zdravljenja, odvisno od obsega in narave poškodbe. Če gre za omejene spremembe, je mogoča rekonstrukcija hrustanca. Vendar pa je pri obširnejših poškodbah ali obrabi, včasih edina možnost nadomestitev s kolensko protezo – takrat artroskopija ni primerna.
Sklepni zlomi
Artroskopija se lahko uporabi tudi pri zdravljenju zlomov, ki segajo v sklep. S pomočjo artroskopa lahko natančno pregledamo zlom od blizu, ga premaknemo ter pravilno naravnamo.
Ko naravnamo zlomljene dele, jih lahko pritrdimo s ploščicami ali vijaki, kar nam omogoča, da se izognemo odprtemu posegu. Ta pristop je učinkovit pri avulzijskih zlomih, zlomih medialnega ali lateralnega kondila ter impresijskih zlomih platoja golenice.
Artroskopija tako omogoča natančno in minimalno invazivno zdravljenje sklepnih zlomov, kar lahko vodi do hitrejše okrevanja in manjše invazivnosti posega.
Bakerjeva cista
Bakerjeva cista se običajno pojavi zaradi vrzeli v fibrozni plasti sklepne ovojnice na zadnji notranji strani kolena. Skozi to vrzel se sinovialna tekočina izboči in tvori cistično oteklino, ki je povezana s kolenskim sklepom preko ozkega prehoda.
Pogosto je povezana s poškodbo meniskusa ali drugimi spremembami v sklepu, ki povzročijo izliv sinovialne tekočine.
Če se cista ne odziva na konservativno zdravljenje, se lahko odločimo za artroskopijo kolena. Ena od možnosti je artroskopsko širjenje ozkega prehoda med cisto in sklepom, kar omogoči tekočini, da prosto prehaja med cisto in sklepnim prostorom. To pomaga zmanjšati pritisk in nelagodje, ki ga povzroča Bakerjeva cista.
Okrevanje po artroskopiji zaradi Bakerjeve ciste je primarno odvisno od uspešnosti obravnave osnovne patologije kolena.
Prosta telesa v kolenskem sklepu
Ob poškodbi kolenskega sklepa se občasno ustvarijo majhni delci kosti ali hrustanca, kar imenujemo prosta telesa. Ta lahko v kolenskem sklepu povzročajo bolečino, oteklino in omejeno gibljivost sklepa.
Lahko so majhni koščki kosti (osteofiti), delci hrustanca, drobci meniskusa ali pa delci v sklopu sinovijske hondromatoze.
Za odstranitev, uporabljamo posebne instrumente, imenovane artroskopske prijemalke. V primeru večjih prostih teles je pogosto potrebno njihovo zmanjšanje v sklepu, preden jih lahko odstranimo skozi majhen rez.
Ta napredna artroskopska metoda omogoča natančno in minimalno invazivno odstranjevanje prostih teles, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju pacienta.
Bolezni pogačice
Poznamo več različnih bolezni pogačice, kot so nestabilnost pogačice, nepravilno drsenje pogačice ali hondromalacija (mehčanje hrustanca na pogačici).
Artroskopska operacija omogoča hitro izboljšanje stabilnosti in vpliva na samega mehanskega delovanja pogačice.
Ni pa primerna za vsa bolezenska stanja kolena. Ortoped se na podlagi resnosti stanja in bolnikovih simptomov odloči za izvedbo artroskopije.
Bolečine v kolenu so najizrazitejša indikacija poškodbe kolenskega sklepa. Z artroskopijo kolena lahko kirurg z majhno kamero natančno oceni obseg poškodbe – strukturo križnih vezi, meniskusov, hrustanca, sklepne ovojnice in sklepnih površin kolenskega sklepa.
Pacienti po artroskopiji kolena najpogosteje občutijo naslednje simptome:
Bolečino v kolenu (stopnja bolečine se razlikuje glede na vrsto in obseg artroskopskega posega),
Otečeno koleno (normalen odziv na operacijo, ki se običajno hitro vendar postopoma zmanjša),
Omejen obseg gibljivosti (zaradi bolečine in otečenega kolena),
Občutek nelagodja na mestu zareza/brazgotin (mesto zareze je občutljivost na dotik),
Odtekanje tekočine iz mesta zareze (normalen proces celjenja vendar je vseeno potrebno obvestiti ortopeda),
Utrujenost, slabotnost (možna reakcija telesa na operativni poseg).
Z razvojem in napredkom minimalno invazivnih tehnik so postopki pri operativnih posegih artroskopije kolena postali varnejši in hitrejši. To bolnikom omogoča krajši čas hospitalizacije, hitrejši pričetek rehabilitacije in uspešnejše okrevanje.
Kako poteka rehabilitacija po artroskopiji kolena?
Artroskopski operativni poseg omogoča pospešeno rehabilitacijo. Celostno postoperativno zdravljenje kolena v kliniki Medicofit je sestavljeno iz več faz, ki so med seboj prepletene.
Priporoča se izvajati fizioterapevtsko pripravo na samo operacijo (predoperativna faza zdravljenja), kjer se okrepijo mišice in vzdržuje se obseg gibljivosti v kolenu. Po operaciji se opravi diagnostični pregled za ugotovitev fizičnega stanja pacienta po operaciji in na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi individualni program zdravljenja.
Sledi akutna fizioterapevtska faza zdravljenja, kjer se obvladuje simptome po operaciji in spodbuja hitrejše celjenje tkiva. Po akutni fazi zdravljenja nastopi postakutna kineziologija, ki vzpostavi v kolenu stabilnost in odpornost.
Po končanem zdravljenju se priporoča udeležiti postrehabilitacijskega programa, ki dolgoročno vzdržuje optimalno funkcionalno stanje operiranega kolena.
Cilji rehabilitacije
Akutna fizioterapevtska faza (0–2 tedna)
Zmanjšanje bolečine in otekline, vzpostavitev popolne ekstenzije kolena ter aktivacija kvadricepsa in osnovnega vzorca hoje.
Postakutna mobilizacijska faza (2–6 tednov)
Izboljšanje gibljivosti kolena, normalizacija hoje ter postopna vzpostavitev funkcionalne stabilnosti sklepa.
Faza moči in funkcionalne stabilnosti (6–12 tednov)
Krepitev mišic spodnjih udov, izboljšanje propriocepcije ter vzpostavitev dinamične kontrole kolena pri funkcionalnih gibih.
Napredna funkcionalna faza (3–4+ meseci)
Priprava na športne, rekreativne in zahtevnejše funkcionalne obremenitve brez bolečine, izliva ali občutka nestabilnosti.
Kljub temu da je okrevanje po artroskopskem posegu pospešeno pa se ne sme zanemariti vloga celostne rehabilitacije, s katero se naslovijo tudi dejavniki tveganja za ponovno poslabšanje stanja. Strukturirana rehabilitacija po operaciji kolena je ključna za dolgoročno ohranjanje polne gibalne funkcije.
Diagnostični pregled
Začetek akutne faze zdravljenja po operaciji se prične z diagnostičnim pregledom, kjer se izvede oceno izida operacije, spremljanje napredka celjenja in se obravnava morebitne nastale posledice operacije.
Izvede se poglobljen pogovor (anamneza) in pregled specialističnih izvidov, katere vam fizioterapevt diagnostik obrazloži.
Izvede se klinični pregled, kjer se preveri funkcionalno stanje kolena, izmeri se obseg prisotne otekline in preveri znake morebitno prisotne okužbe ali vnetja.
Opravi se funkcionalna ocena splošnega stanja in zmogljivosti kolena, kjer se opravijo meritve gibljivosti, meritve mišične moči, stabilnosti in ravnotežja.
Na podlagi diagnostičnega poročila vam fizioterapevt diagnostik zastavi prilagojen postoperativni program fizioterapevtskega zdravljenja.
Akutna fizioterapija
Postoperativno fizioterapevtsko zdravljenje se izvaja skladno z navodili operaterja, ki jih poda po operativnem posegu.
Glavni cilj akutnega postoperativnega zdravljenja je obvladovanje simptomov (zmanjšanja bolečine v kolenu, zmanjšanja otekline in vnetja, povečanje gibljivosti v sklepu in povečanja mišične moči) in spodbujanje hitrejše celjenje tkiva.
Strokovnjaki fizioterapije izvajajo manualno terapijo, terapijo prožilnih točk in sklepno mobilizacijo za povečanje obsega gibljivosti, sproščanja prenapete muskulature in zmanjšana bolečine v kolenu.
S pomočjo najsodobnejših naprav izvajamo napredno instrumentalno terapijo, ki spodbuja hitrejše celjenje operiranega tkiva, pospeši celjenje nastalih brazgotin in zmanjšanje otekline ter učinkovito zmanjša prisotno bolečino.
Izvaja se specialna fizioterapevtska vadba, kjer s krepitvijo sprednje stegenske mišice in zadnje stegenske mišice vzpostavljamo pravilno mišično razmerje med upogibom in iztegom kolena.
Izvaja se vadba za povečanje obsega gibljivosti in nežne raztezne vaje (tako pasivne kot aktivne vaje) ter vadbo za povečanje propriocepcije (zaznave v prostoru).
Ključnega pomena po operativnem posegu kolena je vzpostaviti pravilen vzorec hoje in biomehaniko hoje ter izvajanje funkcionalne vadbe, ki simulira vsako dnevna gibanja.
Po zaključeni akutni rehabilitaciji kolena se prične postakutna kineziološka faza rehabilitacije, ki vas vodi do odlične telesne pripravljenosti.
Specialna kineziološka faza je usmerjena v nadaljnjo okrepitev stegenskih in mečnih mišic, povečanja obsega gibljivosti v kolenu in stabilnost kolenskega sklepa.
Z napredkom se povečuje tudi intezivnost izvajanja vadbe, kjer se operirano koleno prične vključevati v motorično kompleksnejšo izvedbo.
Progresivna vadba postopno prične vključevati preostale dele telesa pri izvajanju specialnega kineziološkega programa.
Pred zaključkom zdravljenja se izvede aplikacija TESTNE BATERIJE za koleno, ki prikaže podatke, o tem kako uspešno smo pozdravili kolenski sklep.
Preventivna kinezioterapija
V kliniki za fizioterapijo Medicofit se zavedamo pomembnosti dolgoročnega vzdrževanja stanja kolena po operaciji, zato smo pripravili postrehabilitacijski program.
Postrehabilitacijski program vključuje izvajanje specialne kineziološke vadbe, ki aktivno zmanjšuje možnost ponovnega pojava starih bolečin in poškodb.
Ker verjamemo v celostno zdravljenje vas v kliniki Medicofit vodimo po artroskopski operaciji kolena do svobodnega gibanja brez bolečin in vašemu kolenu povrnemo polno moč in gibalno funkcijo!
Pogosta vprašanja
Kdaj lahko po artroskopiji kolena ponovno stopim na nogo?
Obremenjevanje noge po artroskopiji kolena je odvisno od vrste posega. Po enostavnejšem diagnostičnem posegu ali delni odstranitvi meniskusa je hoja pogosto dovoljena hitro, po šivanju meniskusa, rekonstrukciji vezi ali posegih na hrustancu pa je obremenjevanje bolj omejeno. Ključno je, da hoja ne povečuje bolečine, otekline ali šepanja.
Kako dolgo po artroskopiji kolena potrebujem bergle?
Bergle se uporabljajo, dokler hoja ni varna, nadzorovana in brez izrazitega šepanja. Pri manjših artroskopskih posegih jih pacient pogosto potrebuje krajši čas, pri rekonstrukcijah vezi, šivanju meniskusa ali hrustančnih posegih pa več tednov.
Prezgodnja opustitev bergel lahko povzroči napačen vzorec hoje, večjo oteklino in počasnejše vračanje mišične funkcije.
Zakaj po artroskopiji kolena stegenska mišica ne deluje normalno?
Po artroskopiji kolena je zavrta aktivacija kvadricepsa pogosta posledica bolečine, otekline in refleksne zaščite sklepa. Tudi manjša količina tekočine v kolenu lahko zmanjša sposobnost mišice, da se pravilno aktivira.
Zato rehabilitacija ne sme vključevati samo vaj za gibljivost, temveč tudi ciljno aktivacijo in postopno krepitev sprednje stegenske mišice.
Kdaj lahko po artroskopiji kolena ponovno pokleknem?
Klečanje po artroskopiji kolena je primerno šele, ko so rezi zaceljeni, občutljivost brazgotin zmanjšana, oteklina umirjena in koleno dovolj gibljivo.
Pri nekaterih pacientih občutek pritiska ali nelagodja ob klečanju vztraja več mesecev, zlasti če so bile dražene strukture na sprednji strani kolena. Uvajanje naj bo postopno, najprej na mehkejši podlagi in brez dolgotrajnega pritiska.
Ali je po artroskopiji kolena normalno, da se koleno po vadbi segreje?
Blag občutek toplote po vadbi je lahko normalen odziv tkiv na obremenitev, zlasti v zgodnji fazi rehabilitacije.
Ni pa normalno, če se toplota stopnjuje skupaj z večjo oteklino, rdečino, naraščajočo bolečino ali povišano telesno temperaturo. V takem primeru je treba zmanjšati obremenitev in preveriti, ali gre za pretirano vnetno reakcijo ali pooperativni zaplet.
Naročite se na rehabilitacijo po artroskopiji kolena
Viri in literatura
Brattwall, M., Jacobson, E., Forssblad, M., & Jakobsson, J. (2010). Knee arthroscopy routines and practice. Knee surgery, sports traumatology, arthroscopy : official journal of the ESSKA, 18(12), 1656–1660. https://doi.org/10.1007/s00167-010-1266-2
Brignardello-Petersen, R., Guyatt, G. H., Buchbinder, R., Poolman, R. W., Schandelmaier, S., Chang, Y., Sadeghirad, B., Evaniew, N., & Vandvik, P. O. (2017). Knee arthroscopy versus conservative management in patients with degenerative knee disease: a systematic review. BMJ open, 7(5), e016114. https://doi.org/10.1136/bmjopen-2017-016114
Friberger Pajalic, K., Turkiewicz, A., & Englund, M. (2018). Update on the risks of complications after knee arthroscopy. BMC musculoskeletal disorders, 19(1), 179. https://doi.org/10.1186/s12891-018-2102-y
O’Connor, D., Johnston, R. V., Brignardello-Petersen, R., Poolman, R. W., Cyril, S., Vandvik, P. O., & Buchbinder, R. (2022). Arthroscopic surgery for degenerative knee disease (osteoarthritis including degenerative meniscal tears). The Cochrane database of systematic reviews, 3(3), CD014328. https://doi.org/10.1002/14651858.CD014328
