Okrevanje in rehabilitacija po artroskopiji kolena

Rehabilitacija po artroskopiji kolena je strukturiran rehabilitacijski proces, ki po minimalno invazivnem posegu postopno zmanjšuje bolečino in oteklino, obnavlja gibljivost kolena, aktivacijo kvadricepsa, mišično moč, stabilnost in pravilne gibalne vzorce. Potek okrevanja je odvisen od vrste artroskopije, na primer resekcije ali šivanja meniskusa, rekonstrukcije vezi ali zdravljenja hrustanca.

Ob pojavu bolečin v kolenskem sklepu je potrebno ukrepati. Kljub temu, da je bolečine v kolenu v večini primerov možno zdraviti konzervativno, je operativni poseg včasih neizogiben. Artroskopija kolena je minimalno invaziven medicinsko-diagnostični ali kurativni poseg. V primerjavi s klasičnim pristopom operacije kolena omogoča hitrejše okrevanje z manjšo možnostjo zapletov.

Ali ste vedeli, da ima kar četrtina ljudi po 45. letu težave s kolenskim sklepom zaradi degenerativnih sprememb, ki prizadenejo kostno, hrustančno ali drugo vezivno tkivo (meniskusi, vezi)?

Artroskopija kolena omogoča natančen vpogled v notranje strukture sklepa in ciljno obravnavo patoloških sprememb. V nadaljevanju predstavljamo optimalen potek rehabilitacije kolenskega sklepa po artroskopiji, kot jo izvajamo v kliniki Medicofit.

Naročite se na rehabilitacijo po artroskopiji kolena

Artroskopija kolena se uporablja za zdravljenje poškodb meniskusov, odstranjevanje plik kolena, prostih teles v sklepu, rekonstrukcije kolenskih vezi in v diagnostične namene, ki jim lahko sledi kirurško zdravljenje.

Teden dni po posegu je pacient običajno sposoben normalne hoje, a ne po bolj kompleksnih operacijah šivanja meniskusa, rekonstrukcije vezi ali saniranja zlomov. Takrat je čas okrevanja po artroskopiji kolena podaljšan.

Vsaka poškodba vezi spremeni biomehanske lastnosti kolenskega sklepa, kar poveča možnosti za obrabo meniskusov ali hrustanca in lahko vodi v kronične bolečine ter telesne prilagoditve.

Potrebno se je zavedati, da artroskopija kolena večinoma ne pomeni takojšnega izboljšanja. Pacient se mora po operativnem zdravljenju kroničnega stanja vprašati tudi zakaj je prišlo do kronične poškodbe in ali lahko po operaciji prepreči ponovitev težav.

Neučinkovita oziroma pomanjkljiva po-operativna rehabilitacija lahko v nekaterih primerih predoperativno stanje še poslabša oziroma ne prinese izboljšanja. Rehabilitacija je lahko neučinkovita zaradi pacientove neaktivnosti, prehudih po-operativnih bolečin oziroma neustreznega lajšanja bolečin ali drugih telesnih (okužba, ishemija, prekomeren edem) ali zunanjih dejavnikov (slaba prilagoditev okolja).

Pri kompleksnejših poškodbah, kot so lezije meniskusa ali poškodbe sprednje križne vezi, je artroskopija kolena pogosto prvi korak k stabilizaciji sklepa. Bolečine po operaciji se obravnavajo s ciljno usmerjenimi terapevtskimi postopki in instrumentalnimi metodami.

Pacient se mora na artroskopski poseg kolena pripraviti s temeljito predoperativno obravnavo, ki poteka pod nadzorom strokovnjakov fizioterapije v kliniki Medicofit.

Predoperativna telesna priprava omogoča hitrejši potek rehabilitacije. Ustrezna priprava na operativni poseg omogoča izboljšano po-operativno aktivacijo mišic, zmanjšanje mišičnih asimetrij in hitrejšo povrnitev funkcionalnosti sklepa.

V kliniki Medicofit izvajamo intenziven 4 tedenski program predoperativne priprave na artroskopijo kolena, ki vključuje specialne vaje za propriocepcijo, izometrično moč stegenske muskulature ter za mišično aktivacijo.

Predoperativna priprava vključuje tudi edukacijo pacienta o njihovem stanju ter specialni vadbeni pristop za izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti, ravnotežja in koordinacije, ki olajšajo po-operativno učenje vaj za ponovno mišično aktivacijo, pridobivanje mišičnega tonusa in splošno povrnitev funkcije.

Fizioterapevt, ki je vključen v predoperativno pripravo z meritvami pridobi informacijo o stanju sklepa (meritve gibljivosti sklepa, mišične zmogljivosti, ocena drže) in lažje ocenjuje po-operativno stanje ter napredek.

Kljub temu, da je artroskopija kolena minimalno invaziven poseg pa zahteva ustrezno predoperativno pripravo. S strukturiranim programom fizioterapevtske obravnave pred operacijo se omogoči hitrejše pooperativno okrevanje.

Naročite se na predoperativno fizioterapijo kolena

Kolenski sklep zaradi svoje kompleksnosti ne glede na majhno invazivnost pri artroskopskem posegu, zahteva kompleksno organizirano rehabilitacijo, ki jo je težko izvesti brez strokovnega nadzora in terapevtskih naprav.

Z izboljšanjem gibalnih vzorcev pacientov omilimo posledice operacije, s predoperativno telesno pripravo pa omogočimo hitrejši napredek pacienta po zaključenem posegu.

Po operativnem posegu izvajamo celostno rehabilitacijo. Protokol rehabilitacije individualno prilagodimo vašemu tipu artroskopskega posega. S strokovno podporo kineziologov vas fizično pripravimo za vsakodnevne funkcionalne naloge kot tudi izbrano športno aktivnost.

Artroskopija kolena je operativni poseg, ki pogosto ne traja dlje kot eno uro. Celostna rehabilitacija po operaciji kolena, ki povrne optimalen obseg gibanja, ustrezno mišično moč ter normalizira gibalno funkcijo pa traja vsaj nekaj mesecev.

Akutna fizioterapija

Fizioterapevt se v proces rehabilitacije kolena vključi pred in po artroskopiji kolena. Pred posegom je potrebno izvesti specialno fizično pripravo kolena, ki zajema krepitev glavnih mišičnih struktur. Pacient po predoperativni pripravi lažje razume delovanje svojega kolena in je ustrezno pripravljen na artroskopski poseg.

Pacientom svetujemo, da se po artroskopiji kolena čim prej oglasijo pri specialistu in s tem zmanjšajo možnost postoperativnih zapletov.

Po artroskopiji kolena je poudarek na lajšanju bolečine, zmanjšanju edema, povrnitvi polne gibljivosti kolena in uspešnem celjenju brazgotin. Fizioterapevt pri tem uporabi različne terapevtske naprave kot so TECAR Wintecare terapija, visokoenergijski Summus Laser, elektroterapija HiTop in diamagnetoterapija PERISO ter specialne manualne tehnike, predvsem pa z vami izvaja varno progresijo primernih vaj.

Specialne vaje za izboljšanje mišične moči kot tudi gibljivosti se med seboj razlikujejo glede na tip posega, ki je bil opravljen. Najhitrejše okrevanje sledi čiščenju sklepa ali resekciji meniskusa (odščip dela meniskusa).

Najdlje se okreva po šivanju meniskusa, pri katerem je potrebno sklep dlje časa razbremenjevati in po rekonstrukcijah vezi (ACL, PCL, MCL, LCL), saj je področje kolenskega sklepa boleče zaradi odvzema grafta, iz katerega je narejen nadomestek vezi. Najpogostejša je prav operacija ACL – sprednje križne vezi.

Kiklop lezija je redek, a klinično pomemben zaplet po rekonstrukciji sprednje križne vezi, ki lahko povzroči mehansko blokado iztega kolena in podaljša rehabilitacijo. Nastane zaradi brazgotinjenja in prekomerne tvorbe fibroznega tkiva v sprednjem delu kolenskega sklepa. Čeprav je pojavnost nizka pa se ta poveča ob neustrezni zgodnji rehabilitaciji in omejenem iztegu kolena.

Postakutna kineziologija

Hialini hrustanec, ki prekriva kosti na njihovem sklepnem delu ni prekrvavljen. Sklepni hrustanec se hrani z difuzijo snovi iz sklepne (sinovialne) tekočine, do katere pride gibanjem sklepov. Hrustanec se poškoduje oziroma obrablja, v kolikor prihaja do nepravilnega drsenja pogačice, zaradi česar se sile neenakomerno razporedijo po sklepni površini.

Po operativnem posegu, ko je sklepna gibljivost zadostna, se priporoča kolesarjenje na sobnem kolesu s postopnim dodajanjem upora, saj je tako izmenjava sinovialne tekočine povečana brez obremenjevanja sklepa.

Aktivnosti v odprti kinetični verigi, kot sta hoja in plavanje, vključimo kasneje, ko se propriocepcija (zaznavanje položaja sklepa) izboljša in ni prisotne atrofije.

Kakšne vaje izvajamo v okrevanju po artroskopiji?

Popolni izteg, ki ga želimo pridobiti čim hitreje po operaciji pridobivamo s krepitvijo m. kvadriceps femoris – stegenske mišice, tako da pritisnemo zadnjo stran kolena ob blazino ali manjšo žogo in koleno zadržimo čim bolj iztegnjeno. Hkrati opazujemo ali se pogačica premakne navzgor, saj to pomeni, da smo aktivirali vse glave mišice.

Vaja je primerna za začetno aktivacijo stegenskih mišic po vseh vrstah artroskopskih operacij kolenskega sklepa. Pogosto se zgodi, da so zaradi šibkosti mišice kvadriceps femoris preveč aktivni fleksorji kolka. Omenjene mišice lahko negativno vplivajo na potek rehabilitacije, zato jih je potrebno ustrezno raztezati.

Raztezamo jih tako, da ležimo na trebuhu in iztegnjeno nogo dvignemo v zrak. Med hojo se izogibamo prekomerni aktivaciji fleksorjev kolka, kar pomeni, da ne šepamo oziroma ne hodimo z iztegnjeno nogo. V kolikor omenjenega ne moremo izvesti brez razbremenjevanja, za hojo uporabimo bergle.

Vaje za krepitev ekstenzorjev kolena se hkrati uporabljajo tudi za raztezanje zadnjih stegenskih mišic, ki velikokrat omejujejo popolni izteg kolenskega sklepa.

Po daljšem obdobju kronične bolečine je velikokrat potrebno okrepiti zadnje stegenske mišice, vendar moramo biti po operacijah meniskusa in rekonstrukciji vezi pozorni na po-operativno časovnico, saj so določeno obdobje po operaciji vaje za krepitev zadnjih stegenskih mišic odsvetovane.

Zaradi prenapetosti nekaterih mišičnih skupin in šibkosti drugih, kar je pogost pojav pri bolečinah v kolenskem sklepu, priporočamo sodelovanje s specialistom iz področja rehabilitacije, ki za vas izbere ciljno usmerjene vaje in pozna meje vašega telesa glede na časovnico okrevanja po artroskopiji kolena.

Preventivna kinezioterapija

Po zaključenem okrevanju po artroskopiji kolena je preventivna vadba ključnega pomena za ohranjanje in izboljšanje funkcionalnosti ter preprečevanje ponovnih poškodb. Močne mišice podpirajo sklep in zmanjšujejo obremenitev hrustanca, kar prispeva k zmanjšanju tveganja za ponovno poškodbo.

Preventivni program v kliniki Medicofit prispeva k ohranjanju in izboljšanju gibljivosti sklepa. To je izrednega pomena za preprečevanje togosti in ohranjanje optimalnega obsega gibanja.

S primerno in ciljno usmerjeno vadbo ohranjamo optimalno biomehaniko kolena, kar zmanjšuje obremenitve na sklep. To je še posebej pomembno pri osebah z artrozo ali drugimi degenerativnimi spremembami.

Kdaj lahko po artroskopiji kolena ponovno vozim avto?

Vožnja avtomobila je priporočljiva šele, ko lahko koleno varno in neboleče pokrčite, imate zadostno mišično kontrolo noge in lahko brez zadržkov izvedete hitro zaviranje.

Pri enostavnejši artroskopiji je to pogosto mogoče v nekaj tednih, po šivanju meniskusa ali rekonstrukciji vezi pa je čas povratka praviloma daljši. Pred vožnjo je smiselno preveriti tudi navodila kirurga.

Kako dolgo je oteklina po artroskopiji kolena še normalna?

Oteklina po artroskopiji kolena je normalen del celjenja in lahko vztraja več tednov, zlasti po zahtevnejših posegih na meniskusu, vezeh ali hrustancu. Pomembno je, da se oteklina postopno zmanjšuje, saj prekomeren edem zavira aktivacijo stegenske mišice, omejuje gibljivost in upočasni rehabilitacijo.

Če se oteklina povečuje, je koleno vroče, izrazito rdeče ali se stanje po nekaj tednih ne izboljšuje, je potreben pregled.

Kateri znaki po artroskopiji kolena kažejo, da okrevanje ne poteka pravilno?

Na neustrezen potek okrevanja lahko kažejo naraščajoča bolečina, izrazita ali vztrajna oteklina, rdečina, občutek vročega kolena, izcedek iz rane, povišana telesna temperatura, nezmožnost iztega kolena ali občutek mehanske blokade.

Pozorni moramo biti tudi na vztrajno šepanje in slabo aktivacijo kvadricepsa, saj lahko to vodi v kompenzacijske gibalne vzorce. Ob teh znakih je potreben posvet s kirurgom ali fizioterapevtom.

Kdaj se lahko po artroskopiji kolena vrnem k teku in športnim aktivnostim?

Vrnitev k teku in športu ni odvisna samo od časa po operaciji, temveč predvsem od funkcionalnih kriterijev: brez bolečine in otekline, polna gibljivost, dobra moč stegenskih mišic, stabilnost kolena in ustrezna propriocepcija.

Po enostavnejših posegih je povratek hitrejši, po šivanju meniskusa ali rekonstrukciji vezi pa traja bistveno dlje in zahteva postopno kineziološko pripravo. Prezgoden povratek poveča tveganje za ponovitev težav.

Zakaj koleno po artroskopiji še vedno poka, zateguje ali preskakuje?

Pokanje, zategovanje ali občutek preskakovanja po artroskopiji je pogosto povezano z oteklino, zmanjšano gibljivostjo, brazgotinjenjem, šibkostjo kvadricepsa ali spremenjenim drsenjem pogačice.

Če so občutki blagi in se z rehabilitacijo zmanjšujejo, običajno niso nevarni. Če pa se pojavljajo bolečina, blokada kolena, izguba iztega ali naraščajoča oteklina, je potrebna strokovna ocena, saj lahko gre za mehansko draženje ali zaplet v sklepu.

Bignardello-Peterson R et al. (2017). Knee arthroscopy versus conservative management in patients with degenerative knee disease: a systematic review. BMJ open, 7(5):e016114. doi: 10.1136/bmjopen-2017-016114.

Cleveland Clinic. (2026). Knee arthroscopy. https://my.clevelandclinic.org/health/treatments/17153-knee-arthroscopy

Radosavljevič M et al. (2003). Operativno zdravljenje okvar sklepnega hrustanca v kolenu. MED RAZGL, 42: 47–57.
Schuenke M, Schulte E, Schumacher U (2010). New York, Thieme. General Anatomy and Musculoskeletal System.
Stražar K (2004). https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1JEDSTZA/bc4526fe-d55b-44ae-84c9-392562f56a8a/PDF

Artroskopija kolena – delna resekcija meniskusa. Bolezni in poškodbe kolena, str. 81. Ljubljana, Ortopedska klinika, Klinični center Ljubljana.

Vogrin M et al. (2018). XIV. MARIBORSKO ORTOPEDSKO SREČANJE, INTERDISCIPLINARNO STROKOVNO SREČANJE, KOLENO V ORTOPEDIJI. Maribor, UKC Maribor. http://www.ortopedija-mb.si/zbornik_koleno_2018.pdf 

Bąkowski, P., Bąkowska-Żywicka, K., & Piontek, T. (2020). Clinical practice and postoperative rehabilitation after knee arthroscopy vary according to surgeons’ expertise: a survey among polish arthroscopy society members. BMC musculoskeletal disorders, 21(1), 626. https://doi.org/10.1186/s12891-020-03649-9 

Navarro, R. A., Adams, A. L., Lin, C. C., Fleming, J., Garcia, I. A., Lee, J., & Black, M. H. (2020). Does Knee Arthroscopy for Treatment of Meniscal Damage with Osteoarthritis Delay Knee Replacement Compared to Physical Therapy Alone?. Clinics in orthopedic surgery, 12(3), 304–311. https://doi.org/10.4055/cios19114