Artroskopija kolena je medicinsko diagnostični ali kurativni poseg, ki je za pacienta minimalno invaziven in ima redke možne zaplete, zato je rehabilitacija po posegu hitra.
Četrtina ljudi po 45. letu ima težave s kolenskim sklepom zaradi degenerativnih sprememb, ki prizadenejo kostno, hrustančno ali drugo vezivno tkivo (meniskusi, vezi) (Brignardello-Petersen R. et al., 2017).
Občutenje bolečine vodi v zmanjšanje telesne aktivnosti in ima tudi druge psihične posledice, zato je ob občutenju bolečin v kolenskem sklepu potrebno ukrepati. Koleno je zaradi kompleksnega biomehanskega delovanja prav tako pogosto poškodovan sklep v profesionalnem in rekreativnem športu.
Artroskopija kolenskega sklepa omogoča manj invaziven dostop do kolenskega sklepa kot klasični odprti operativni pristop, kar je povečalo število operacij, a se je potrebno zavedati, da je artroskopsko zdravljenje sekundarni ukrep, prvotni je konzervativna rehabilitacija.
Želimo vam predstaviti kakšne so vaše možnosti, ko se boste odločali za artroskopski poseg, vam ga predstaviti in opisati optimalen potek rehabilitacije kolenskega sklepa.
Artroskopija kolena, kaj je to?
Artroskopija je medicinsko diagnostični ali kurativni poseg, ki je za pacienta minimalno invaziven in ima redke možne zaplete, zato je rehabilitacija po posegu hitra.
Izvaja se lahko na različnih sklepih (rama, gleženj, kolk, zapestje) vendar je bila tehnika razvita na kolenskem sklepu. Splošna anastezija ni potrebna, lahko se uporabi lokalno anastezijo ali se artroskopijo izvede z uporabo epiduralne ali spinalne anastezije. Uporablja se za zdravljenje poškodb meniskusov, odstranjevanje plik, prostih teles v sklepu, rekonstrukcije kolenskih vezi in v diagnostične namene, ki jim lahko sledi kirurško zdravljenje.
Kirurg v sklep vstopi skozi dva majhna reza in ga napolni s tekočino. Skozi en rez uvede kamero, ki je ključna razlika od klasičnih operativnih pristopov, skozi drugi rez so uvedeni kirurški instrumenti.
Trajanje posega je odvisno od obsežnosti del, ki so lahko dolga od 20 minut do dveh ur. Dolga bolnišnična oskrba ni potrebna, po nekaterih posegih je pacient še isti dan odpuščen iz bolnišnične oskrbe (Vogrin et al., 2018).
Teden dni po artroskopiji je pacient sposoben normalne hoje, a ne po bolj kompleksnih operacijah šivanja meniskusa, rekonstrukcije vezi ali saniranja zlomov. Takrat je čas okrevanja podaljšan. Približno deseti dan po operaciji je potrebno odstraniti tudi šive (Stražar, 2004).
Možne poškodbe in bolečinska stanja kolenskega sklepa
Kolenski sklep je zaradi svojega položaja med stopalom in kolčnim sklepom podvržen njuni dinamiki, kar pomeni, da nepravilnosti stopala ali kolčnega sklepa močno pripomorejo h kroničnim obrabam kolenskega sklepa.
Prav tako pride do poškodb v kontaktnih športih (na primer košarka, nogomet, rokomet) in športih, kjer so prisotni sunkoviti, hitri gibi oziroma menjevanje smeri (na primer smučanje). Meniskusa sta izpostavljena tako kroničnim obrabam kot poškodbam zaradi sunkovitih, hitrih gibov. Med hojo sta meniskusa stisnjena z enkratno ali dvakratno silo telesne teže, med tekom celo z do trikratno silo telesne teže, zato se ob prekomerni telesni teži in težavami s kolenskim sklepom najprej svetuje zmanjšanje telesne teže.
Kontaktni športi in športi s hitrim izmenjevanjem smeri (košarka, rokomet, smučanje) so dejavniki tveganja za poškodbe kolenskih vezi in poškodbe meniskusov, ki lahko vodijo v kronična stanja brez ustrezne rehabilitacije.
Vsaka poškodba vezi spremeni biomehanske lastnosti kolenskega sklepa, kar poveča možnosti za obrabo meniskusov ali hrustanca in lahko vodi v kronične bolečine ter telesne prilagoditve.
Poškodbe kolenskega sklepa se lahko rešujejo samo konzervativno s fizioterapijo in kasnejšo pravilno telesno dejavnostjo, vendar ne vedno. Operativno se rešuje kompleksnejše poškodbe, ki povzročijo prehudo nestabilnost kolenskega sklepa ali prehude bolečine, da bi pacient z njimi lahko živel. Operativni poseg je potreben, kadar je strganih več vezi, vez in meniskus ali kadar je kronična obraba nevzdržno boleča in onemogoča vsakodnevne aktivnosti.
Operativni poseg je potreben tudi, kadar pacient zaradi poškodbe ni sposoben opravljati vsakodnevnih aktivnosti. Diagnostični poseg se opravi, kadar vzroka bolečine ali nestabilnosti sklepa ni mogoče ugotoviti s pomočjo slikovnih preiskav.
Rehabilitacijski pristop je odvisen od poškodbenega stanja, pacientovega življenjskega stila in sposobnosti. Poškodbe kolenskega sklepa pri športnikih se večinoma rešuje operativno zaradi hitrejše povrnitve popolne funkcije kot pri rekreativnih športnikih ali ne športnikih in večje motivacije ter sposobnosti v rehabilitacijskem obdobju.
Pacient se mora zavedati, da operacija večinoma ne pomeni takojšnega izboljšanja saj so rane še nekaj časa boleče in je potrebna ponovna mišična aktivacija. Pacient se mora po operativnem zdravljenju kroničnega stanja vprašati tudi zakaj je prišlo do kronične poškodbe in ali lahko po operaciji prepreči ponovni pojav kronične bolečine.
Neučinkovita oziroma ne ciljna po-operativna rehabilitacija lahko v nekaterih primerih predoperativno stanje še poslabša oziroma ne prinese izboljšanja. Rehabilitacija je lahko neučinkovita zaradi pacientove neaktivnosti, prehudih po-operativnih bolečin oziroma neustreznega lajšanja bolečin ali drugih telesnih (okužba, ishemija, prekomeren edem) ali zunanjih dejavnikov (slaba prilagoditev okolja).
Stanja, ki se zdravijo z artroskopijo kolena
Najpogosteje se v kolenu artroskopsko operira degenerativne spremembe meniskusov in druga degenerativna stanja kolenskega sklepa. Artroza kolena je progresivno degenerativna bolezen sklepnega hrustanca, ki pogosto prizadene kolenski sklep in se kaže v oteklini, omejeni gibljivosti in bolečini kolenskega sklepa ter atrofiji m. kvadriceps femoris.
Napredovanje artroze kolena je potrebno lajšati saj je stanje boleče ter lahko vodi v obrabe drugih sklepov (kolk, gleženj).
Artroza kolenskega sklepa, ki se lahko zdravi z artroskopijo kolena:
– Artroskopsko čiščenjem sklepa (odstranitev prostih delcev: hrustanec, meniskusi), ki je večinoma namenjeno kratkotrajnemu izboljšanju oziroma odložitvi drugega posega saj ne izzove obnavljanja hrustančnega tkiva;
– Atroskopsko predrtje kosti pod hrustancem, s katerim izzovemo tvorbo vezivno-hrustančnega tkiva na tem mestu in prav tako ni dolgotrajna rešitev.
– z mozaično plastiko (Radosavljevič et al, 2003 ).
Artroskopsko se lahko zdravi spremembe sklepne ovojnice, in sicer se lahko odstrani pliko, ki je hipertrofirana duplikatura sklepne ovojnice ali Bakerjevo cisto. Izvede se lahko tudi resekcije meniskusov (odščip dela meniskusa, ki moti gibanje sklepa) ali se meniskus zašije oziroma »popravi«. Rekonstruira se lahko vezi, najpogosteje sprednjo križno vez ali odpravi stanje nestabilne pogačice (Stražar, 2004).
Artroskopija kolena, invazivni poseg v telo?
Kljub majhnim vstopnim rezom in kratkemu trajanju rehabilitacije, je artroskopija kolena invazivni poseg v telo saj se med operacijo prekine vsa tkiva pri dostopu do sklepne špranje, kar pomeni, da tam nastane brazgotina, ki lahko moti obsklepne strukture in jo je zato potrebno strokovno oskrbeti.
Brazgotine so sestavni del procesa celjenja po artroskopiji kolena, vendar so manj kvalitetno tkivo, ki lahko omejuje premikanje struktur, zato jih želimo zmehčati in zmanjšati. Nanje lahko vplivamo z manualnimi tehnikami, pravilnimi vzorci gibanja in termo-mehanskimi lastnostmi nekaterih terapevtskih naprav.
Svetujemo, da s posegom artroskopije kolena ne hitite. V kolikor je stanje kronično, predhodno izvedite vse potrebne slikovne preiskave, ki bi morda odpravile potrebo po diagnostični artroskopiji kolena in se temeljito posvetujte z ortopedom, kar pomeni, da mu predstavite svoj življenjski slog in dobro opišite svoje stanje.
Pacient s kroničnim stanjem v kolenskem sklepu se mora na poseg artroskopija kolena pripraviti s predoperativno obravnavo, ki jo izvajajo strokovnjaki fizioterapije v kliniki Medicofit. Predoperativna telesna priprava omogoča hitrejše pridobivanje aktivacije mišic, mišičnih simetrij in funkcionalnosti kolena po artroskopiji.
Kaj je predoperativna priprava sklepa na artroskopijo kolena?
Predoperativna priprava je vzgoja pacienta o svojem stanju in izvajanje specialne telesne vadbe za izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti, ravnotežja in koordinacije, ki olajšajo po-operativno učenje vaj za ponovno mišično aktivacijo, pridobivanje mišičnega tonusa in splošno povrnitev funkcije.
Fizioterapevt, ki je vključen v predoperativno pripravo z meritvami pridobi informacijo o stanju sklepa (meritve gibljivosti sklepa, mišične zmogljivosti, ocena drže) in lažje ocenjuje po-operativno stanje ter napredek.
Kako vam po artroskopiji kolena pomagajo naši fizioterapevti v kliniki Medicofit?
Fizioterapevt se v proces rehabilitacije kolena vključi pred in po artroskopiji kolena. Pred posegom je potrebno izvesti specialno fizično pripravo kolena, in sicer okrepiti glavne mišične strukture ter izboljšati gibalne vzorce, da je okrevanje še hitrejše. Pacient po predoperativni pripravi lažje razume delovanje svojega kolena, stik s katerim bo takoj po artroskopiji omejen zaradi bolečine, edema in znotrajsklepnih sprememb.
Pacientu svetujemo, da se čim prej po operaciji oglasi v naši kliniki in s tem zmanjša možnost postoperativnih zapletov.
Po artroskopiji kolena je poudarek na lajšanju bolečine, zmanjšanju edema, povrnitvi polnega obsega giba fleksije in ekstenzije in čim lepšemu celjenju brazgotin. Fizioterapevt pri tem uporabi različne terapevtske naprave kot so Laser in Tecar ter manualne tehnike, predvsem pa z vami izvaja varno progresijo primernih vaj.
Specialne vaje za artroskopijo kolena se med seboj razlikujejo glede na tip posega, ki je bil opravljen. Najhitrejše okrevanje sledi čiščenju sklepa ali resekciji meniskusa (odščip dela meniskusa). Najdlje se okreva po šivanju meniskusa, pri katerem je potrebno sklep dlje časa razbremenjevati in po rekonstrukcijah vezi (ACL,PCL,MCL,LCL) saj je področje kolenskega sklepa boleče zaradi odvzema grafta, iz katerega je narejen nadomestek vezi.
Vez potrebuje tudi nekaj časa, da pridobi na togosti in zasidranju v kostni del (za več informacij glej članek šport po operaciji sprednje križne vezi).
Vaje so ključni del rehabilitacije po artroskopiji kolena
Hialini hrustanec, ki prekriva kosti na njihovem sklepnem delu ni prekrvavljeno tkivo. Sklepni hrustanec se hrani z difuzijo snovi iz sklepne (sinovialne) tekočine, do katere pride gibanjem sklepov. Hrustanec se poškoduje oziroma obrablja, v kolikor prihaja do nepravilnega drsenja pogačice ali zaradi izpaha (displazije) kolkov zaradi česar se sile neenakomerno razporedijo po sklepni površini.
Po operativnih posegih, ko je sklepna gibljivost zadostna, se priporoča kolesarjenje na sobnem kolesu s postopnim dodajanjem upora saj je tako izmenjava sinovialne tekočine povečana brez obremenjevanja sklepa. Aktivnosti v odprti kinetični verigi, kot je hoja in plavanje, vključimo kasneje, ko se propriocepcija (zaznavanje položaja sklepa) izboljša in ni prisotne atrofije.
Primeri vaj po artroskopiji kolena
Popolni izteg, ki ga želimo pridobiti čim hitreje po operaciji pridobivamo s krepitvijo m. kvadriceps femoris, tako da pritisnemo zadnjo stran kolena ob blazino ali manjšo pilates žogo in zadržimo čim bolj iztegnjeno koleno, hkrati opazujemo ali se pogačica premakne navzgor saj to pomeni, da smo aktivirali vse glave mišice.
Vaja je primerna začetna oblika aktivacije stegenskih mišic po vseh vrstah artroskopskih operacij kolenskega sklepa. Zaradi šibkosti m. kvadriceps femoris, so pogosto preveč aktivni fleksorji kolka in jih je zato potrebno raztezati.
Raztezamo jih tako, da ležimo na trebuhu in iztegnjeno nogo dvignemo v zrak ali s pomočjo terapevta. Izogibamo se prekomerni aktivaciji fleksorjev kolka med hojo, kar pomeni, da ne šepamo oziroma ne hodimo z iztegnjeno nogo. Za hojo uporabimo bergle, v kolikor zgoraj opisanega ne moremo izvesti brez razbremenjevanja.
Vaje za krepitev ekstenzorjev kolena se hkrati uporabljajo tudi za raztezanje zadnjih stegenskih mišic, ki velikokrat omejujejo popolni izteg kolenskega sklepa.
Velikokrat je potrebno zadnje stegenske mišice po daljši kronični bolečini okrepiti vendar moramo biti po operacijah meniskusa in rekonstrukciji vezi pozorni na po-operativno časovnico saj so določen čas po operaciji te vaje odsvetovane.
Zaradi prenapetosti nekaterih mišičnih skupin in šibkosti drugih, kar je pogost pojav pri bolečinah v kolenskem sklepu, je priporočeno sodelovanje s terapevtom, ki lažje poišče ciljno usmerjene vaje in pozna meje vašega telesa glede na časovnico po-operativne rehabilitacije.
V kliniki Medicofit smo specializirani za fizioterapijo po artroskopskih posegih kolena
Kolenski sklep zaradi svoje kompleksnosti ne glede na majhno invazivnost pri artroskopskem posegu, zahteva kompleksno organizirano rehabilitacijo, ki jo je težko izvesti brez strokovnega nadzora in terapevtskih naprav. V kliniki Medicofit po artroskopiji kolena z izboljšanjem gibalnih vzorcev pacientov omilimo posledice operacije, s predoperativno telesno pripravo pa omogočimo hitrejši napredek pacienta po zaključenem posegu.
V kliniki izvajamo intenziven 4 tedenski program predoperativne priprave, ki vključuje specialne vaje za propriocepcijo, izometrično moč stegenskih mišic ter za mišično aktivacijo.
Po operativnem posegu izvajamo celostno rehabilitacijo in vse protokole individualno prilagodimo vašemu tipu artroskopskega posega, s podporo kineziologov vas fizično pripravimo do vašega želenega funkcionalnega nivoja.
Bignardello-Peterson R et al. (2017). Knee arthroscopy versus conservative management in patients with degenerative knee disease: a systematic review. BMJ open, 7(5):e016114. doi: 10.1136/bmjopen-2017-016114.
Radosavljevič M et al. (2003). Operativno zdravljenje okvar sklepnega hrustanca v kolenu. MED RAZGL, 42: 47–57.
Schuenke M, Schulte E, Schumacher U (2010). New York, Thieme. General Anatomy and Musculoskeletal System.
Stražar K (2004). Artroskopija kolena – delna resekcija meniskusa. Bolezni in poškodbe kolena, str. 81. Ljubljana, Ortopedska klinika, Klinični center Ljubljana.
Vogrin M et al. (2018). XIV. MARIBORSKO ORTOPEDSKO SREČANJE, INTERDISCIPLINARNO STROKOVNO SREČANJE, KOLENO V ORTOPEDIJI. Maribor, UKC Maribor.
