Bolečine v kolenu – možni vzroki in zdravljenje

Imate bolečine v kolenu? Se vam je pojavila bolečina v kolenu pri počepu ali izvajanju preostalih vsakodnevnih aktivnostih (pri hoji, pri hoji po klancu navzdol, po stopnicah)?

Kolenski sklep je največji sklep v telesu, ki prenaša težo in obremenitve celotnega telesa.

Bolečine v kolenu nastanejo zaradi manjših poškodb, kot so tendinitis, burzitis, Osgood-Schlatter, do težjih poškodb, kot so artroza, raztrganina/ruptura sprednje križne vezi ali poškodba meniskusa.

Za nastanek poškodb in bolečin v kolenu so še posebej dovzetni rekreativni in profesionalni športniki, ki igrajo kontaktne športe, kot so nogomet, košarka in odbojka.

Bolečina se pojavi v kolenu, pod kolenom zadaj, v kolenih ali pa se občuti spredaj boleče koleno. Pomembno je ugotoviti vzrok, zakaj je na prvem mestu prišlo do poškodbe in bolečine.

Najpogostejši vzroki za nastanek bolečine v kolenu so prekomerna obraba zaradi ponavljajočih gibov in obremenitev, travmatska poškodba (padec, športna poškodba), prekomerna telesna teža ali genetska predispozicija.

Ali ste vedeli, da se boleče in otečeno koleno pojavi pri kar 20% svetovne populacije?

Kako vodimo pacienta od poškodbe in bolečine v kolenu do svobodnega gibanja brez bolečin in vašemu koleno povrnemo polno moč in gibalno funkcijo vam razkrivamo v nadaljevanju.

Kolenski sklep je največji in najpopolnejši sklep v telesu, ki je sestavljen iz kosti stegnenice, golenice in pogačice.

Koleno je obdano z ligamenti, ki zagotavljajo statično stabilizacijo in preprečujejo preveliko gibanje oziroma ga zaustavljajo. Glavni ligamenti v kolenu so sprednja križna vez (ACL), zadnja križna vez (PCL), notranja stranska/kolateralna vez (MCL) in zunanja stranska/kolateralna vez (LCL).

Ligamenti v sinergijskem delovanju z mišičjem in preostalim mehkim tkivom zagotavljajo pravilno lego kolenskega sklepa in stabilnost med gibanjem.

Posebnost kolenskega sklepa je v dveh meniskusih (hrustančno tkivo), ki se nahajata znotraj sklepa in delujeta kot “amortizerja” oziroma prenašalca obremenitev.

Meniskusa sta dobro oživčena in slabo prekrvavljena, kar pomeni, da je bolečina ob poškodbi velika in sposobnost samoobnavljanja tkiva majhna.

Bolečina v kolenu spredaj

Spredaj boleče koleno nastane kot posledica različnih vzrokov, ki vključujejo poškodbe sklepov ali vezi, kot je poškodba sprednje križne vezi (ACL), hondromalacija pogačice, patelarna tendinopatija – skakalno koleno, poškodbe meniskusov v sprednjem delu, pateleofemoralni sindrom, preobremenitev ali prekomerna aktivnost.

Poškodbe ligamentov, nestabilnost pogačice ali tendinopatije povzročijo bolečino pri gibanju – še posebej pogosta je bolečina v kolenu pri počepu. Prekomerno intenzivna telesna dejavnost lahko prav tako prispeva k nelagodju.

Pomembno je, da poiščete strokovno mnenje fizioterapevta, ki bo lahko postavil natančno diagnozo in predlagal ustrezno zdravljenje glede na specifične okoliščine vašega primera.

Bolečina v zadnjem delu kolena

Bolečina na zadnji strani kolena je pogosta težava, ki jo lahko povzročajo različni vzroki. Eno od pogostih stanj, povezanih z nelagodjem na zadnji strani kolena, je preobremenitev mišic ali tetiv – predvsem preaktivna poplitealna mišica. To se lahko pojavi pri prekomernih telesnih aktivnostih, ki vključujejo upogibanje kolena ali po nepravilni rehabilitaciji po artroskopiji kolena.

Ali ste že slišali za Bakerjevo cisto? Pogost vzrok bolečine je tudi Bakerjeva cista – sluznična vrečka napolnjena s sinovialno tekočino, ki se razvije na zadnji strani kolena.

Ena izmed potencialnih vzrokov težav je tudi poškodba zadnje križne vezi (PCL), ki povezuje stegnenico s spodnjim delom noge in se lahko poškoduje zaradi nenadnih rotacijskih sil.

Pomembno je omeniti, da lahko tudi nepravilno gibanje sklepov ali slaba biomehanika povzročita bolečino na zadnji strani kolena.

Bolečina na zunanji strani kolena

Eno izmed pogostih stanj, ki povzroča tovrstno nelagodje, je tekaško koleno (sindrom iliotibialnega trakta). Ta sindrom se pojavi zaradi vnetja oz. draženja iliotibialnega trakta, traku tkiva, ki poteka čez zunanji del stegna.

Poleg tega je lahko bolečina na zunanji strani kolena posledica bursitisa, (vnetje vrečk s tekočino), odgovornih za blaženje trenja med kostmi.

Osgood-Schlatterjeva bolezen, ki prizadene rastne plošče pri mladostnikih, je še en potencialni vzrok za bolečino na tej lokaciji.

Prav tako lahko poškodbe vezi, kot je lateralni kolateralni ligament (LCL) in poškodbe lateralnega meniskusa, prispevajo k temu nelagodju.

Bolečina na notranji strani kolena

Bolečina na notranji strani kolena je najpogosteje posledica poškodbe medialnega meniskusa. Meniskus je hrustanec v kolenu, ki lahko zaradi poškodbe povzroči bolečino in občutek zatikanja v kolenu.

Poleg tega lahko bolečino povzročajo tudi poškodbe medialnega kolateralnega ligamenta (MCL). Raztezanje ali poškodba tega ligamenta lahko privede do nestabilnosti in bolečine.

Osteoartroza (osteoartritis) je še en pogost vzrok bolečine na notranji strani kolena. Pri tej degenerativni bolezni sklepov pride do obrabe hrustanca, kar povzroča bolečino in omejeno gibljivost – kolenski hrustanec se največkrat obrabi prav na notranji strani sklepa (posledica oblike kolena).

Na notranji strani kolena se nahaja narastiče tetiv mišic – pes anserinus, pod katerim leži burza z enakim imenom. Zaradi preobremenitve teh mišic lahko pride do pes anserinus burzitisa.

Poleg tega lahko bolečino povzroči tudi patelarni sindrom, kjer pride do nepravilnega gibanja pogačice, kar vodi do trenja in bolečine na notranji strani kolena.

Prenesena bolečina v kolenu

Prenesena bolečina v kolenu se nanaša na nelagodje, ki izvira iz drugih delov telesa, vendar se občuti v kolenu. Ta vrsta bolečine pogosto predstavlja izziv pri diagnozi, saj lahko izvira iz različnih virov. Eno izmed pogostih stanj, ki lahko povzroči preneseno bolečino v kolenu, je išias.

Išias se pojavi zaradi stiskanja ali draženja išiadičnega živca, ki se razteza od spodnjega dela hrbtenice do noge. Ko je živec prizadet, lahko občutimo bolečino vzdolž njegove poti, kar vključuje tudi koleno. Ta vrsta bolečine pogosto spremljajo tudi druge simptome, kot so mravljinčenje, otrplost ali šibkost v nogi.

Poleg išiasa lahko tudi bolečina iz hrbtenice ali bokov povzroči nelagodje, ki se projicira v koleno. Na primer, težave s hrbtenico, kot so hernija diska ali spinalna stenoza, lahko povzročijo bolečino, ki seva vzdolž živčnih poti in se kaže tudi v kolenu.

Dodatni vzroki prenesene bolečine v kolenu vključujejo bolezni krvnih žil, artritis v drugih sklepih, fibromialgijo ali celo psihične dejavnike, kot je stres, ki lahko poslabša občutek bolečine.

Zdravljenje je odvisno od osnovnega vzroka, vključuje pa lahko fizioterapijo, zdravila za obvladovanje bolečine, vaje za krepitev mišic ter v nekaterih primerih tudi kirurške posege.

Naročite se na rehabilitacijo kolena

V kliniki Medicofit uspešno zdravimo bolečine v kolenu, ki so nastale zaradi:

• rupture sprednje križne vezi in zadnje križne vezi,
• poškodbe kolateralnih vezi,
• poškodbe meniskusa,
• skakalno koleno,
• patelofemoralni bolečinski sindrom,
• Osgood Schlatter sindrom,
• sindrom iliotibialnega trakta,
• klecajoče koleno,
• nestabilnost in izpah pogačice,
• artrozo kolena in
• iritacija Hoff maščevja.

V nadaljevanju vam predstavljamo 4 vzroke za bolečine v kolenu, s katerimi se srečujemo v naši kliniki.

Patelarna tendinopatija oziroma skakalno koleno

Patelarna tendinopatija oziroma skakalno koleno je preobremenitvena poškodba kolenskega sklepa in vnetje patelarnega ligamenta, ki pripenja pogačico na golenico. Nastane zaradi skokov in nenadnih sprememb smeri.

Najpogostejši simptom skakalnega kolena je sprednje boleče koleno in občutljivost na dotik. Bolečina v kolenu se tipično poveča med skoki in pokrčenju kolena (počep).

Skakalno koleno se najpogosteje razvije pri športnikih, ki igrajo nogomet, košarko, tenis, rokomet in odbojko. Prav tako se pogosto pojavi pri tekačih, pohodnikih in atletih.

Ali ste vedeli, da je ob neustreznem zdravljenju skakalno koleno v 50% glavni krivec za konec športne kariere? Kar pomeni, da se zaradi njega konča kar polovica vseh športnih karier.

Fizioterapevtsko zdravljenje skakalnega kolena se stopnjuje glede na fazo tendinopatije (poznamo tri faze – reaktivna, stanje slabega popravljanja in degenerativna).

V vseh treh fazah je ključnega pomena izvajanje specialne terapevtske vadbe, s katero progresivno okrepimo patelarni ligament in asimetrične mišične skupine.

Artroza

Artoza kolena je degenerativno stanje, ki prizadane hrustanec v kolenskem sklepu, kar povzroči bolečino, zmanjšan obseg gibljivosti, otečeno koleno in zmanjšano funkcionalnost.

Nastane zaradi starosti (zmanjšana sposobnost samobnavljanja tkiva), debelosti (povečana obremenitev na hrustanec), travmatske poškodbe kolena ali genetske predispozicije.

Ali ste vedeli, da se artroza kolena pojavi pri 13% ženskah in 10% moških nad starostjo 60 let?

Pred začetkom zdravljenja artroze kolena se opravi magnetno resonačno slikanje, kjer se natančno oceni obseg poškodovanega sklepa.

Artroze kolena ne moremo pozdraviti, vendar uspešno kontroliramo njene simptome in zaustavljamo njen napredek.

Fizioterapevtsko zdravljenje za izboljšanje simptomov artoze vključuje protibolečinsko in protivnetno terapijo, izvajanje specialnih terapevtskih vaj za ohranjanje obsega gibanja in mišične moči ter generalno izboljšanje fizične kondiicije.

V kliniki Medicofit pacienta uspešno pripravimo na operacijo zamenjave kolena (delna ali totalna endoproteza kolena) v predoperativni in postoperativni fazi rehabilitacije.

Burzitis

Burzitis v kolenu je bolezensko stanje, ki prizadene in vname burso (lahko si jo predstavljate, kot majhno vrečko napolnjeno s tekočino, ki pomaga pri lažjemu premikanju in oblaževanju).

Vnetje se najpogosteje razvije, kot posledica prekomerne obrabe (ponavljajočih gibanj in obremenitev), poškodbe (dolgotrajno klečanje) ali direktne travmatske poškodbe v koleno.

Ali ste vedeli, da se bursitis v kolenu najpogosteje razvije pri delavcih v gradbeništvu, vrtnarjih in pri monterjih tal?

Glavni cilj fizioterapevtske rehabilitacije je zmanjšati bolečino in vnetje, izboljšati mobilnost in preprečiti ponovni pojav buritisa.

Izvajajo se manualna terapija (sklepna mobilizacija, terapija prožilnih točk), specialna terapevtska vadba (za okrepitev mišic, povečanje gibljivosti in ravnotežja) ter uporabo instrumentalnih naprav (TECAR terapija, terapija z laserjem, elektrostimulacija HiTOP).

Osgood Schlatter

Osgood Schlatter sindrom je bolezensko stanje, ki prizadene odraščajoče otroke in najstnike. Nastane zaradi motenega normalnega procesa razvoja kosti in povzroči se vnetje v patelarnem ligamentu, ki pripenja pogačico na kost golenice.

Najpogostejši simptomi so bolečina, ki se tipično poslabša ob fizični aktivnosti in pojavi se izboklina, ki je občutljiva na dotik.

Najpogosteje se pojavi pri športnikih, kjer se izvaja veliko teka, skokov, doskoskov in spremembe smeri (ponavljajoča gibanja upogiba in iztega kolena).

Fizioterapevtsko zdravljenje Osgood-Schlatterjevega sindroma je dolgotrajno in traja od 4 mesece do več let. Športnik se postopoma vrne v aktivnosti, ko akutna simptomatika (zmanjšanje bolečine in zmanjšanje vnetja) popusti in se okrepi muskulaturo kolena skozi progresiven program vadbe.

Športniki se vrnejo v izvajanje športnih aktivnosti v obdobju 10-15 tednov kljub temu se specialno terapevtsko vadbo nadaljnjo izvaja še vsaj naslednjih 10 tednov.

V kliniki Medicofit verjamemo v celostno zdravljenje, kjer pacienta vodimo od diagnostike in fizioterapije do kineziologija.

Dolgoročno učinkovite rezultate zdravljenja zagotavljamo z izvajanjem akivne fizioterapije in individualne obravnave, ki traja 90 minut.

Diagnostična terapija

Vsako fizioterapevtsko zdravljenje se prične z uvodnim diagnostičnim pregledom, kjer fizioterapevt diagnostik pridobi vpogled v vzroke nastanka bolezni, simptome in omejitve vašega telesa.

Diagnostični pregled se začne z uvodnim pogovorom (anamnezo), kjer pacient pove o zgodovini bolezni, kdaj so se bolečine v kolenu prvič pojavile, kako dolgo trajajo, kdaj se poslabšajo in deli vse relevantne informacije, ki pripomorejo k razumevanju njegovega stanja.

Izvede se fizični pregled telesa, kjer se opravi inspekcijo in palpacijo (pregled otekline, vnetja, občutljivosti na dotik, kakšna je barva kože, temperatura tkiva).

Opravijo se meritve gibljivosti in artrokinematike ter meritve mišične moči, ki omogočajo vpogled v mišično moč, vzdržljivost in sorazmerje v njihovem delovanju.

Opravi se ocena obremenilne kapacitete kolena in biomehanike hoje (morebitna odstopanja od normativov).

Izvedejo se funkcionalni testi, kot so Lachmanov test (se preveri stabilnost sprednje križne vezi), McMurray test (se preveri prisotnost poškodbe meniskusa), Valgus stress test (test za morebitno poškodbo notranje stranske kolateralne vezi) in Varus stress test (test za morebitno poškodbo zunanje stranske kolateralne vezi).

V določenih primerih se priporoča izvedbo diagnostičnega slikanja, kot je rentgen, magnetno resonančno slikanje in ultrasonografična preiskava, z namenom določitve obširnosti poškodbe in izključitve diferencialnih diagnoz.

Na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi individualni fizioterapevtski program, ki je usmerjen v kontrolo simptomov in odpravo vzroka nastanka bolečin v kolenu.

Akutna fizioterapija

V akutni fazi fizioterapevtskega zdravljenja se izvaja kontrolo simptomatike (zmanjšanje bolečine v kolenu, zmanjšanje vnetja in otečenega kolena, povečanje gibljivosti in povečanje mišične moči).

Strokovnjaki fizioterapije izvajajo manualno terapijo, sklepno mobilizacijo, prečno frikcijo (npr. pri skakalnem kolenu se izvaja prečnofrikcijska masaža inferiornega/spodnjega pola pogačice), terapijo prožilnih točk (npr. na zakrčeni veliki stegenski mišici, ki zateguje pogačico in patelarni ligament) in miofascialno sproščanje z namenom zmanjšanja mišične napetosti, povečanje obsega gibljivosti v kolenu in zmanjšanja bolečine v kolenu.

V kombinaciji z instrumentalno terapijo, kjer se uporablja najsodobnejše naprave:

• Diamagnetoterapija PERISO,
• TECAR WINTECARE terapija,
• Visokoenergijski SUMMUS laser,
• Globinski udarni valovi,
• Visokotonska elektrostimulacija HiTOP.

Ključnega pomena je izvajanje prilagojene specialne terapevtske vadbe za vsakega pacienta posebej, njegovo poškodbo in zahteve vsakodnevnih obremenitev (npr. šport).

Pri skakalnem kolenu se v akutni fazi zdravljenja prično izvajati izometrične kontrakcije (več serij po 45s) in izotočnične kontrakcije (vaje, ki obremenjujejo pateralni ligament). Ob zadostnem dosegu normativov se vadba nadaljuje v progresivno pliometrično obremenitev.

Specialna terapevtska vadba se pri zdravljenju Osgood-Schlatter sindroma v prvih 4 tednih osredotoča na izvajanje izometrične kontrakcije stegenskih mišic in šele po 5 tednu se prično izvajati vaje z lastno težo, ki se progresivno stopnjujejo v krepitveno vadbo sprednjih in zadnjih stegenskih mišic. Postopno se dodaja proprioceptivna vadba, raztezna vadba in krepitvena vadba za gluetalne mišice, adduktorje kolka in mečnih mišic.

Postakutna kineziologija

Po uspešno zaključeni fizioterapevtski fazi se zdravljenje nadaljuje v kineziološko fazo, kjer strokovnjaki kineziologije vodijo pacienta do odlične telesne pripravljenosti.

Specialna kineziološka vadba se pri zdravljenju skakalnega kolena osredotoča na krepitev zadnjih stegenskih mišic in sprednje stegenske mišice, kjer je poudarek na obremenitvah v večjih obsegih upogiba kolena.

S progresivno vadbo se postopno izboljša obremenilna kapaciteta kvadricepsovih tetiv, kar pomeni, da so sposobne učinkovitejšega prenosa obremenitev telesa in doseže se popolna simetrija mišične moči zadnjih in sprednjih stegenskih mišic.

Specialna kineziološka vadba izboljša propriceptivne sposobnosti obeh kolen in postopno vključuje poškodovan predel v izvajanje motorično kompleksnejše naloge.

Kadar se izvaja športna rehabilitacija se vključi v program progresivna pliometrična vadba, ki je usmerjena v obremenitve specifične športa.

Pred zaključkom zdravljenja bolečine v kolenu se opravi biomehanska analiza vzorcev telesa in testna baterija za koleno, ki prikaže gibalno učinkovitost in napredek zdravljenja.

Preventivna kinezioterapija

V kliniki Medicofit se pacienti po uspešnem fizioterapevtskem zdravljenju bolečine v kolenu udeležijo postkineziološkega programa.

V postkineziološkem programu se izvaja specialna vadba za koleno in krepitev celotnega telesa.

Preventivni kineziološki program, ki aktivno preprečuje ponovni pojav starih poškodb in nastanek novih.

Posameznik je učinkovitejše pripravljen na prenašanje vsakodnevnih in nepričakovanih obremenitev, ki se vršijo na telo.

Ker verjamemo v celostno zdravljenje vodimo pacienta od diagnostike do kineziologije, kjer vašemu kolenu strokovnjaki kineziologije povrnejo polno moč, gibalno funkcijo in odpornost!

Kaj je najpogostejši vzrok za bolečine v kolenu?

Pri odraslih je verjetno najpogostejši vzrok za bolečino v kolenu osteoartroza, ki je vzrok za kar 80% primerov bolečine. Pri mlajših posameznikih je najpogosteje bolečina posledica akutne poškodbe – kot je poškodba sprednje križne vezi ali medialnega meniskusa.

Kdaj je pri bolečini v kolenu potreben obisk zdravnika?

Če imate kronične bolečine ali je prišlo do poškodbe kolena je priporočljivo obiskati zdravnika, da izvede pravilno diagnostiko. Pogosto po poškodbi oteklina izgine, bolečina se umiri, toda če niste deležni pravilne fizioterapevtske rehabilitacije, lahko poškodba vodi v dodatne težave in omejitve pri gibanju, kasneje v življenju.

Kako preprečiti bolečine v kolenu?

Za ohranjanje zdravih kolen je ključno vzdrževati primerno telesno težo. Prav tako je pomembno redno izvajati vaj za povečanje gibljivosti in krepitev celotne noge. Če se ukvarjate s športom, ki zahteva veliko fizičnega napora, kot sta smučanje, tenis ali nogomet, je bistveno, da ostanete v dobri kondiciji.

Kako naj spim, če me boli koleno?

Za udoben položaj med spanjem uporabite blazino za podporo bolečim delom. Priporočamo vam, da blazino postavite: med svoja kolena, če spite na boku, ali pod svoja kolena, če spite na hrbtu.

1. Bunt, C. W., Jonas, C. E., & Chang, J. G. (2018). Knee Pain in Adults and Adolescents: The Initial Evaluation. American family physician, 98(9), 576–585.
2. Hsu, H., & Siwiec, R. M. (2022). Knee Osteoarthritis. In StatPearls. StatPearls Publishing.
3. Katz, J. N., Arant, K. R., & Loeser, R. F. (2021). Diagnosis and Treatment of Hip and Knee Osteoarthritis: A Review. JAMA, 325(6), 568–578. https://doi.org/10.1001/jama.2020.22171
4. Muaidi Q. I. (2020). Rehabilitation of patellar tendinopathy. Journal of musculoskeletal & neuronal interactions, 20(4), 535–540.
5. Rishor-Olney CR, Pozun A. Prepatellar Bursitis. [Updated 2022 Sep 6]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK557508/
6. Smith, J. M., & Varacallo, M. (2022). Osgood Schlatter Disease. In StatPearls. StatPearls Publishing.