Ali se soočate z občasnimi ali kroničnimi bolečinami v hrbtu? Ste se kdaj vprašali, kaj bi lahko bil vzrok za bolečine v vaši hrbtenici? Morda ste poskusili že vse mogoče, in še kar ne najdete učinkovite rešitve?
Bolečine v hrbtu so najpogostejše bolečinsko stanje današnjega časa, saj se z njimi vsaj enkrat v življenju sreča 85% ljudi, pri 23% so bolečine kronične. Bolečina je simptom poškodbe ene izmed številnih struktur hrbtenice.
Ali ste vedeli, da bolečine v hrbtenici predstavljajo najdražji sodobni mišično-skeletni problem? Najpogosteje prizadenejo odrasle med 35. in 55. letom starosti, kar močno poveča odsotnost z dela in zmanjša njihovo funkcionalnost.
Poznamo številne tipe bolečin v hrbtu, še več pa vzrokov za njihov nastanek. Vzroki bolečine v hrbtenici lahko izhajajo iz mišične šibkosti in nesorazmerij v telesu, lahko pa so posledica premalo telesne aktivnosti, anksioznosti, stresa ali depresije. Povsem možno je tudi, da gre za določene prirojene deviacije hrbtenice, ki v kombinaciji z zgoraj naštetimi vzroki za nastanek bolečin v hrbtu vodijo v različne bolečinske simptome.
K odpravljanju bolečin v hrbtu je potrebno pristopati resno in sistematsko, sicer lahko nastanejo trajne degeneracije hrbtenice, ki jih ni več mogoče rehabilitirati z ustrezno vadbo. Kako poteka zdravljenje bolečine v hrbtenici v kliniki Medicofit, vam predstavljamo v nadaljevanju.
Hrbtenica je anatomska struktura, ki nam omogoča pokončno držo in daje obliko trupu. Hrbtenica je zgrajena iz 33 vretenc, med katerimi so medvretenčni diski. Vsako vretence ima trnast odrastek, dva prečna odrastka ter odprtino za hrbtenični kanal, skozi katerega poteka hrbtenjača.
Prečni odrastki posameznih vretenc se med seboj povezujejo skozi fasetne sklepe, medvretenčni diski pa so zgrajeni iz fibroznega obroča in pulpoznega jedra in skozi mehanizem dušenja sil delujejo kot eden glavnih zaščitnih faktorjev hrbtenice in hrbtenjače.
Za stabilizacijo hrbtenice sta tako kot pri večini sklepov zadolžena pasivni stabilizacijski sistem (ligamentni sistem) in aktivni stabilizacijski sistem, kjer stabilizacijo zagotavljajo mišice.
Hrbtenica je namenjena gibanju – sposobna je prenašati velike nenadne obremenitve, saj je skozi omenjena sistema stabilizacije dobro zaščitena, poleg tega pa so medvretenčni diski visoko efektivni pri dušenju vertikalnih sil. Bolj problematične so dolgotrajne statične obremenitve v prisiljenih držah, sedeče aktivnosti ter strižne sile.
Mišični sistem hrbtenice
Hrbtenico obdaja več plasti globokih mišic, ki stabilizirajo gibanje vretenc in večje mišice, ki izvajajo ekstenzijo, fleksijo in rotacijo hrbtenice.
Povrhnja plast mišic hrbtenice sestoji iz velikih mišičnih skupin (erector spinae, rectus abdominis, external obliques) – te so primarno namenjene gibanju, pod njimi pa najdemo globoko plast mišic, ki je namenjena stabilizaciji same hrbtenice (multifidus, transversus abdominis, quadratus lumborum, …).
Kot glavni stabilizator hrbtenice deluje mišica multifidus, ki potuje globoko v hrbtnem mišičevju, tik ob hrbtenici. Na trebušni strani ji pri stabilizaciji v največji meri pomaga prečna trebušna mišica oz. transversus abdominis skupaj z mišicami medeničnega dna.
Vse tri skupine mišic seaktivirajo sočasno med gibanjem hrbtenice skozi rotacijo, unilateralno fleksijo in ekstenzijo ter zagotavljajo optimalen položaj celotne hrbtenice in jo varujejo pred nastankom poškodb.
Vrste bolečin v hrbtu
Bolečine v hrbtu lahko razdelimo v 2 veliki skupini – nespecifične bolečine v hrbtenici, katerih vzrok ni natančno opredeljen in specifične bolečine v hrbtenici, ki so povezane z določenimi strukturnimi spremembami ali boleznimi v hrbtenici.
Nespecifična bolečina v križu je najpogostejša oblika bolečine v hrbtenici, pri kateri fizioterapevtska obravnava vključuje vadbo, edukacijo in izboljšanje gibalnih vzorcev, medtem ko specifična bolečina zahteva daljšo in kompleksnejšo rehabilitacijo.
Nespecifična bolečina v hrbtu in hrbtenici
Nespecifične bolečine v hrbtu predstavljajo kar 85% vseh bolečin, ki se pojavljajo v tem predelu. Nespecifične bolečine v hrbtenici ne izhajajo iz prepoznavnih stanj, ki jih lahko odkrijemo z diagnostičnimi pregledi.
Slikovne preiskave (rentgen, magnetna resonanca) so v tem primeru povsem normalne oz. ne podajo odgovora s katerimi lahko povežemo bolečinske in druge simptome.
Načeloma je bolečina prisotna ves čas, vendar njena intenzivnost precej variira. Glede na časovno trajanje, jih običajno delimo na: akutno bolečino (traja manj kot 6 tednov), subakutno bolečino (traja med 6 tedni in 3 meseci) in kronično bolečino, ki traja več kot 3 mesece.
Določitev tipa bolečine je pomembna predvsem z vidika aplikacije različnih protokolov rehabilitacije glede na različno simptomatiko in dolžino trajanje bolečine.
Specifična bolečina v hrbtu in hrbtenici
Specifičnih bolečin v hrbtu je le okrog 15%, mednje pa v splošnem spada 5 skupin vzrokov: zlomi, anatomske degeneracije, maligna stanja, infekcije ali pa nevrološka stanja.
To so stanja, ki jih lahko z uporabo diagnostičnih postopkov natančno določimo. V kategorijo specifičnih bolečin v hrbtenici tako spadajo diskus hernija, obraba fasetnih sklepov hrbtenice, artritis, spondiloza, stenoza, osteoporoza, tumorji, vnetja in številna stanja.
Obstaja mnogo različnih vrst bolečine v hrbtu, redko pa so tako ogrožajoče kot nam sporoča jakost bolečine. Med tiste hujše in tvegane bolečine v hrbtu, pri katerih je potrebno tudi operativno pristopati, vsekakor pa nujno hitro pričeti z rehabilitacijo, spadajo večinoma specifična stanja, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Zlomi vretenc
Med hujše oziroma bolj nevarne poškodbe hrbtenice vsekakor spadajo različni zlomi vretenc. Ti so lahko posledica udarcev, prometnih nesreč ali pa so posledica osteoporoze.
Za najpogostejši vzrok zlomov vretenc veljajo prav prometne nesreče, najpogostejši pa so zlomi vretenc v ledvenem delu hrbtenice. Tveganje za zlome vretenc je povečano pri starosti nad 55 let in z uporabo kortikosteroidov, poleg tega se tveganje za nadaljnje zlome po prvem zlomu vretenca drastično poveča.
Infekcije
Bolečine v hrbtu so lahko posledica različnih okužb. V tem primeru bolečine spremlja povišana telesna temperatura, potenje ali mrzlica. Bolečina lahko povzroča nespečnost, prisotno je tudi nočno potenje.
Maligna stanja
Če so vzrok za bolečine v hrbtu maligna stanja, le-te navadno spremlja hitra in nenadzorovana izguba telesne mase. Bolečine navadno povzročajo nespečnost.
Ali ste vedeli? Bolečine v hrbtenici so pri raku prostate pogosto prvi znak bolezni. Ker se maligne oblike raka lahko zelo hitro širijo, je potrebno nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Sindrom kavde ekvine
Sindrom kavde ekvine je nevrološko stanje, ki se poleg bolečin v hrbtenici kaže predvsem z izgubo nadzora nad delovanje mehurja in črevesnega trakta.
Vzrok za sindrom je stiskanje dveh ali več živčnih korenin v ledvenem delu hrbtenice, simptomi pa lahko nastopijo nenadno ali pa postopno. Navadno je sindrom kavde ekvine posledica hernije diska v spodnjem ledvenem delu hrbtenice, drugi možni vzroki pa so še spinalna stenoza ali prej omenjena rakava stanja in zlomi.
Vsa omenjena stanja so zelo tvegana in ob neustrezni in neažurni obravnavi lahko vodijo v trajne poškodbe, kot so odrevenelost, mravljinčenje ali celo trajno paralizo nog in/ali rok. Če se pojavi neznosna bolečina, mravljinčenje in izguba nadzora nas črevesjem je potrebno hitro posredovanje.
Med pogoste vzroke za nastanek bolečin v hrbtu spadajo sedentarni način življenja, dolgotrajno dvigovanje težkih bremen, pogosto skakanje in dolge statične obremenitve, ki nimajo podlage ustrezne pripravljenosti telesa.
Bolečine v hrbtu so neposredno povezane s kvaliteto mišičevja glede na zahteve delovnega mesta, športa ali vsakodnevnih aktivnosti. Zanimivo je, da hrbet najpogosteje boli od negibanja.
Na nastanek bolečin hrbtenice vplivajo tudi številni drugi dejavniki, ki slabo telesno pripravljenost še bolj izpostavijo bolečinam. Mednje spadajo anksioznost, depresija, nespečnost in stres na delovnem mestu.
Ali ste vedeli, da je v sedečem položaju hrbtenica bolj obremenjena kot v stoječem položaju? Jasno je, da hrbtenica ni prilagojena na sedenje ter da je sedenje glavni krivec za degeneracijo ledvene hrbtenice. Med sedenjem se, v primerjavi s stoječim položajem, sila na ledveni del hrbtenice poveča za kar 300 %.
Posledično slaba telesna drža in nekakovostni vzorci gibanja povzročijo še intenzivnejše vztrajanje v nenormalnih kompenzacijskih držah telesa, kar laično rečeno postane začaran krog, ki vedno hitreje krepi simptomatske bolečine in kvarjenje telesne motorike.
Med dokazane dejavnike za pojav bolečin v hrbtenici sodijo:
zmanjšana moč mišic trupa,
manjši prečni presek mišic trupa in temu primerna manjša mišična masa mišic trupa,
slaba, predvsem pa zapoznela aktivacija globokih mišic trupa,
slaba aktivacija in slaba moč mišice gluteus maksimus, ki posledično vpliva na spremembe v hoji.
Kombinacija več dejavnikov nastanka bolečin v hrbtu prispeva k nestabilnosti hrbtenice, ki povzroči neobičajno velike premike med vretenci.
Najpogostejši vzroki bolečine v hrbtenici
Diskus hernija
Hernija diska je pogosto in boleče stanje, ki se v simptomatski obliki okvirno pojavi pri 4-5% ljudi. Simptomatska hernija se najpogosteje pojavi pri odrasli populaciji med 30. in 50. letom starosti.
Najpogosteje se hernija izrazi kot bolečina v križu, saj je v ledvenem delu hrbtenice hernija najpogostejša, simptomatika se pogosto kaže tudi v obliki sevanja bolečine navzdol po nogi.
Hernija medvretenčnega diska nastane zaradi kombinacije neustreznih, dolgotrajnih in ponavljajočih se obremenitev na hrbtenico in slabe mišične funkcije. Naveden vzrok nastanka hernije medvretenčnega diska privede do znižanja višine diskov, ti pa se lahko izbočijo proti hrbteničnemu kanalu in stisnejo lokalne živčne korenine – posledica je sevajoča bolečina.
Spinalna stenoza
Spinalna stenoza je v osnovi degenerativna sprememba hrbteničnega kanala, ki povzroči njegovo zoženje. Zoženje mehansko utesni živce in hrbtenjačo, kar povzroča močno bolečino, izraža pa se tudi kot poslabšanje funkcije rok in/ali nog.
Najpogostejša je spinalna stenoza ledvenega dela hrbtenice, ki je tesno povezana in mnogokrat spremlja hernijo diska. Kot simptom se izraža bolečina v hrbtenici, ki seva navzdol po nogi, saj je stisnjen ishiadični živec. Simptomatika je lahko eno ali obojestranska.
Spondiloza
Spondiloza se nanaša na degenerativne spremembe, ki se pojavljajo v hrbtenici, predvsem na nivoju vretenc in medvretenčnih ploščic. Te spremembe so običajno povezane z naravnim procesom staranja in pa lahko povzročijo različne simptome. Spondilozi rečemo tudi artroza hrbtenice.
Bolečine v hrbtenici pri spondilozi so pogosto posledica vnetja, draženja živcev ali mehanskih pritiskov na živčne korenine. Bolečine se običajno pojavljajo v spodnjem delu hrbta, vendar se lahko razširijo tudi v druge dele hrbtenice.
Spondiloza lahko povzroči togost v hrbtenici, omejeno gibljivost, mišično oslabelost in občutek mravljinčenja ali odrevenelosti v okončinah.
Obraba fasetnih sklepov in artritis
Fasetni sklepi so sklepi med prečnimi odrastki vretenc, vsako vretence ima 4 fasetne sklepe, 2 zgoraj in 2 spodaj. Na fasetne sklepe se pripenjajo mišice multifidus, ki hrbtenici zagotavljajo lateralno stabilnost.
Na površinah fasetnih sklepov se nahaja običajen sklepni hrustanec, poleg tega skozi fasetne sklepe potekajo živci, kjer se nahaja veliko proprioceptorjev, zato imajo pomembno proprioceptivno funkcijo in pripomorejo k zaznavanju položaja telesa v prostoru.
Ob neustrezni drži, mehaniki gibanja in šibkosti mišice multifidus v fasetnih sklepih prihaja do obrabe hrustanca in degenerativnih sprememb sklepnih površin. Obraba fasetnih sklepov in posledično osteoartritis sta dolgoročni posledici neustrezne stabilizacije trupa in neprimernega, večinoma sedečega življenjskega sloga.
Spondiloartritisi
Spondiloartritisi predstavljajo skupino kroničnih revmatskih bolezni, ki vplivajo na sklepe in vezivno tkivo, pogosto pa so povezane tudi z bolečinami v hrbtenici. Med najpogostejšimi vrstami spondiloartritisov so ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, reaktivni artritis in juvenilni idiopatski artritis.
Bolečine pri spondiloartritisih se običajno pojavljajo v spodnjem delu hrbta, zadnjici, križu in lahko segajo tudi v vratno hrbtenico. Tipično se bolečine stopnjujejo sčasoma, še posebej med obdobji poslabšanja bolezni.
Nekatera bolečinska stanja v hrbtu so med seboj izredno vzročno-posledično povezana, predvsem je povezava vidna med mišičnim in živčnim sistemom. Primer je povezava med hernijo medvretenčne ploščice, spinalno stenozo in sindromom kavde ekvine ali pa išiasom.
Dotaknimo se razloga, zakaj bi bolečine v hrbtu aktivno odpravljali? Večkrat je v praksi namreč viden primer, ko bolečine v hrbtu niso kronično prisotne, ampak se pojavijo le občasno, poleg tega pa nihajo v intenzivnosti in ne predstavljajo večjih omejitev. Pogosto je pristop k rehabilitaciji bolečin v hrbtenici odložen, dokler se simptomatika ne okrepi in žal začne povzročati večje omejitve.
V obdobju intenzivnejših bolečin v hrbtu ljudje pogosto posegajo po analgetičnih sredstvih in vztrajajo v ustaljenih življenjskih vzorcih ter odlašajo s pričetkom rehabilitacijske vadbe. Svetujemo, da ob pojavu hujših bolečin v hrbtu ne odlašate z obiskom specialista. Hujše degeneracije hrbtenice se lahko stopnjujejo še preden se pojavijo prvi večji omejujoči simptomi. Analgetiki imajo v zdravljenju seveda svoje mesto, ne smejo pa biti edini pristop k odpravljanju težav.
Ali ste vedeli, da bolečine v hrbtenici dokazano dolgoročno vodijo v zmanjšanje moči mišic hrbta? Telo se zaščiti na način, da se izogne vzdraženju bolečine. Inhibicija aktivacije mišic vodi v padec moči in njihovo atrofijo, kar pomeni še slabšo stabilizacijo trupa in hrbtenice, posledično pa se bolečine še dodatno povečajo.
Opisani bolečinski cikel je v procesu rehabilitacije potrebno prekiniti z izvajanjem rednih specialnih vaj, ki jih rutinsko apliciramo na telo in stopnjujemo tudi v primeru, da med procesom bolečine postanejo intenzivnejše.
Po naših izkušnjah prekinitev telesnih aktivnosti zaradi bolečin odpira vrata pospešenim degenerativnim spremembam. Zagovarjamo izvedbo diagnostičnega pregleda, prilagoditev vaj in aktivnosti ter obravnavanje bolečin s terapevtskimi tehnikami.
Celostno zdravljenje bolečine v hrbtu
Odpravljanja kroničnih ali akutnih bolečin v hrbtu se je potrebno lotiti sistematsko pod vodstvom strokovno kompetentne ekipefizioterapevtov in kineziologov.
Dokazano učinkovito sredstvo rehabilitacije predstavlja vadba s poudarkom na moči v kombinaciji s terapijami za zmanjševanje bolečin. Protokoli rehabilitacije so v kliniki Medicofit vedno individualno prilagojeni.
Izvajamo svetovanje na področju bolečinskih simptomov hrbta in celostno rehabilitacijo patoloških stanj hrbtenice kot so hernija diska, poškodbe mišic hrbta, spinalna stenoza, osteoporoza, sklepni artritis, obraba fasetnih sklepov, ledvena lordoza, prsna kifoza in skolioza hrbtenice.
Diagnostična terapija
Diagnostični pristop predstavlja ključno fazo v celostnem zdravljenju bolečine v hrbtenici. Postopek se začne z natančnim diagnostičnim pregledom, katerega cilj je pridobiti informacije o fizičnem stanju telesa, vzrokih bolečin v ledvenem predelu ter prisotnih simptomih.
Uvodni pogovor s fizioterapevtom diagnostikom zajema zgodovino bolezni, trajanje težav, ocenobolečine na VAS lestvici in morebitne druge bolezni. Fizični pregled se prične z inspekcijo in palpacijo ledvene hrbtenice, kjer se preverjajo atrofija mišic, morebitna vnetja, oteklina, barva, potnost in temperatura kože.
Meritve gibljivosti, artrokinematike ter mišične moči so del postopka, kjer se odstopanja od normativov natančno opredelijo. Dodatno se izvedejo specialni ortopedski in nevrološki testi, ki so usmerjeni v testiranje specifičnih anatomskih struktur. Vse te informacije omogočajo celovito razumevanje stanja pacienta, kar je ključno za oblikovanje prilagojenega terapevtskega pristopa in načrta zdravljenja bolečin v križu.
Ali ste vedeli, da v kliniki Medicofit še ob prvem pregledu izvedemo protibolečinsko terapijo? Terapijo izvedemo takoj po pregledu, z uporabo najsodobnejših fizioterapevtskih naprav – na ta način ne izgubljamo dragocenega časa, ki je pri bolečinah v hrbtu še toliko bolj pomemben.
Akutna fizioterapija
Akutna faza obravnave bolečine v hrbtenici je osredotočena na zmanjšanje bolečine, vnetja ter povečanje gibljivosti in mišične moči. Fizioterapevti uporabljajo različne metode in terapije, vključno z manualno terapijo, mobilizacijo sklepov, trigger-point terapijo in sproščanjem napetosti v mišicah okoli hrbtenice in zadnjice.
Napredne naprave, kot so diamagnetna terapija PERISO, TECAR Wintecare terapija, Summus visokoenergijski laser in elektrostimulacija HiTop, se učinkovito uporabljajo za pospešitev celjenja tkiv, izboljšanje krvnega obtoka in zmanjšanje bolečine.
Pri obravnavi bolečin v križu je ključno okrepiti, stabilizirati in povečati obremenilno sposobnost hrbtenice. To dosežemo s specializirano terapevtsko vadbo, ki najprej aktivira mišice okoli hrbtenice, nato pa se osredotoča na krepitevglobokih stabilizatorjev celotnega hrbta. Nadaljnja vadba vključuje fleksijske in ekstenzijske gibalne vzorce v nebolečih položajih, kar pomaga prilagoditi hrbtenico na obremenitve pri upogibanju in iztegovanju.
Samopomoč pri bolečinah v križu vključuje pravilno obremenjevanje hrbtenice v vsakdanjem življenju. Fizioterapevti bodo med zdravljenjem ponudili nasvete o pravilnih gibalnih vzorcih in ergonomskih prilagoditvah aktivnosti za preprečevanje nadaljnjih težav.
Postakutna kineziologija
Kineziološki del rehabilitacije mora biti progresivno apliciran na telo in zasnovan s poudarkom predvsem na vadbi moči. Za ustrezno stabilizacijo trupa in s tem zmanjšanje bolečin v hrbtu med gibanjem je potrebna primerna mišična togost. Mišična togost je znanstveno dokazano nujno potrebna za stabilnost celotne hrbtenice in učinkovit prenos sil med gibanjem.
Kineziologi bodo izvajali vaje za krepitev tako globokih, kot tudi povrhnjih mišic hrbta in trebušne stene v več vadbenih režimih.
Ali ste vedeli, da ob učinkovitem prenosu sil med gibanjem in dobri mišični togosti zmanjšamo frekventnost padanja v napačno držo, ki bolečino povzročajo?
Mišice morajo imeti sposobnost prenašanja dovolj velikih sil (odvisno od vašega življenjskega sloga), poleg tega pa morajo biti dovolj vzdržljive (tudi sedenje zahteva razvito vzdržljivost v moči). Potrebno jih je krepiti tako v statičnih oz. izometričnih položajih, kot tudi v dinamičnih in poldinamičnih pozicijah oz. med različnimi gibanji. Hrbtenico moramo pripraviti na zahteve poklica ali športa.
Priporočamo tudi izvajanje vadbe za gibljivost (predvsem za izboljšanje telesne drže in odpravo slabe gibljivosti rizičnih sklepov, če je to potrebno), vadbo ravnotežja in aerobno vadbo. Z aerobno vadbo lahko tudi vplivate na odpravo psihosocialnih razlogov za bolečine, kot je na primer anksioznost, stres in žalost.
Preventivna kinezioterapija
Celosten proces rehabilitacije bolečin v hrbtu in hrbtenici traja med 3 in 6 meseci. Po končani rehabilitaciji svojim pacientom priporočamo dolgoročno ohranjanje dobre fizične kondicije z individualno vadbo.
Specialna individualna vadba je dokazano najboljši način za rehabilitacijo bolečin v hrbtu, obenem pa se priporoča tudi podpora s terapijami, izobraževanje pacienta in prilagoditev delovnih aktivnosti.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: Diagnostično terapijo je, zaradi bolečin v križu, ki so se pojavile pred dvema mesecema, obiskal 33-letni pisarniški delavec in strasten tekač. Pred enim letom je že imel epizodo akutne bolečine v križu, ki se je spontano razrešila v dveh tednih.
Začetno stanje: Bolečine so bile lokalizirane v lumbalnem delu hrbtenice, brez prisotnosti sevanja ali nevroloških znakov. Pacient je izpostavil, da so bolečine prisotne predvsem ob daljšem sedenju in se izboljšajo med tekom. Tekom kliničnega pregleda smo ugotovili povišan tonus paravertebralnih kot tudi glutealnih mišic, zmanjšano mobilnost medenice in kolčnih sklepov, delno omejeno gibljivost ledvene hrbtenice in predvsem zmanjšano mišično moč hrbtnih mišic.
Cilji zdravljenja: Odpraviti bolečine, izboljšati gibljivost hrbtenice, medenice in kolkov, krepko izboljšati moč hrbtnih mišic ter pacienta ustrezno pripraviti na telesne obremenitve.
Potek zdravljenja: Za zmanjšanje aktualnih simptomov smo uporabili širok spekter fizikalnih agensov in manualnih tehnik. Ob izboljšanju stanja je sledil prehod na terapevtsko in napredno kineziološko vadbo. Glavni poudarek je bil na izboljšanju globalne stabilnosti trupa in hrbtenice ter krepitvi mišic hrbta in nog.
Končno stanje: Funkcionalno testiranje ob zaključku zdravljenja je razkrilo zadovoljive rezultate telesne pripravljenosti. Pacient je poročal o odsotnosti bolečine.
Celostni fizioterapevtski pristop ima ključno vlogo pri obravnavi bolečin v križu, saj omogoča odpravo bolečin kot tudi izboljšanje telesnega počutja.
Zakaj je pomembna pravilna tehnika izvajanja vaj?
Tveganje za pojav bolečin v hrbtu poveča neustrezna rutina ogrevanja, prehitra obremenitev telesa po službeni obveznosti in neustrezna tehnika vaj, ki je neposredno odgovorna za številne poškodbe in bolečine v hrbtenici, ko trenirate sami doma ali v fitnesu.
Pogosto slaba tehnika vaj krepi tudi nepravilno držo in izpostavlja hrbtenico bolečinam. Skrajno pomembno je zavedanje, da slaba tehnična izvedba vaj pogosto pokaže škodo šele na dolgi rok, ko jo je težko rehabilitirati.
Ali ste vedeli, da je slaba tehnika izvedbe vaj povezana tudi s šibkim pritiskom v trebušni votlini? Pritisk v trebušni votlini zagotavlja oporo hrbtenici pri dvigovanju težkih bremen od tal, premikanju težjih predmetov in pri športnih aktivnostih.
To si lahko predstavljamo kot balon pred hrbtenico, ob katerega je le-ta oprta med veliko obremenitvijo, kar ji omogoča močno zaščito oz. oporo. Če hrbtenica ni zaščitena, se ob obremenitvah pojavljajo patološke spremembe medvretenčnih diskov, ki vodijo v hrbtenične bolečine.
Pogosta vprašanja
Kako dolgo običajno traja bolečina v hrbtenici?
Ko so bolečine v hrbtu povezane z nategi in napetostjo mišic, lahko trajajo le nekaj dni do nekaj tednov. S počitkom in skrbjo zase se veliko težav s hrbtom reši, saj se vneta tkiva hitro zacelijo. Dejansko se bo kar 80% tistih z akutnimi bolečinami v hrbtu počutilo bolje že v šestih tednih.
Ali lahko preprečim bolečine v hrbtu?
Zavedanje svoje drže, pravilno dviganje predmetov ter izvajanje športnih in fizičnih dejavnosti z ustrezno telesno mehaniko lahko prepreči bolečine v hrbtenici. Prav tako si prizadevajte za ohranjanje zdravega indeksa telesne mase in močnih mišic trupa ter hrbta.
Ali slaba drža povzroča bolečine v hrbtenici?
Da, slaba telesna drža, kot je sključeno sedenje, izbočenje hrbta ali dolgotrajno sklanjanje nad elektronsko napravo, dodatno obremenjujejo hrbtenico in mehka tkiva, ki jo podpirajo.
Ali je hoja dobra za bolečine v hrbtu?
Hoja je lahko odličen način za obvladovanje bolečin v hrbtenici. Gibanje mišic omogoča boljšo prekrvavitev tkiv, kar lahko pospeši proces celjenja. Hoja tudi pomaga pri gradnji in vzdrževanju mišic ter izboljšuje razpoloženje.
Kdaj je potreben obisk zdravnika?
Če se zdi, da se bolečine v hrbtu poslabšujejo s časom ali če vključujejo nevrološke simptome, kot so otrplost, oslabelost ali bolečina, ki se širi v druge dele telesa, se posvetujte s svojim zdravnikom. Poleg tega je potreben takojšnji pregled, če ste doživeli poškodbo hrbtenice (na primer padec) ali če doživite nenaden izpad telesnih funkcij.
Naročite se na zdravljenje bolečine v hrbtu
Viri in literatura
Bae, C. R., Jin, Y., Yoon, B. C., … in Lee, S. H. (2018). Effects of assisted sit-up exercise compared to core stabilization exercise on patients with non-specific low back pain: A randomized controlled trial. Journal of Back and Musculoskeletal Rehabilitation, 31(5): 871-880.
Balagué, F., Mannion, A. F., Pellisé, F. in Cedraschi, C. (2012) Non-specific low back pain. Lancet, 379(9814): 482-491.
Bayramoglu, M., Akman, M. N., Kilinc, S., … in Ozker, R. (2001). Isokinetic measurements of trunk muscle strength in women with chronic low-back pain. American Journal of Physical Medicine & Rehabilitation; 80(9): 650-655.
Court, C., Mansour, E. in Bouthors, C. (2017). Thoracic disc herniation: surgical treatment. Orthopaedics and Traumatology: Surgery and Research, 104:531-540.
Deyo, R. A. in Weinstein J. N. (2001). Low back pain. The New England journal of medicine, 344(5): 363-370.
Hobbs, A. J., Adams, R. D. in Shirley, D. (2010) Comparison of lumbar proprioception as measured in unrestrained standing in individuals with disc replacement, with low back pain and without low back pain. Journal of Orthopaedoc & Sports Therapy; 40(7): 439-446.
Lee, S. W., Chan, C. K., Lam, T. S., … in Chan, S. T. (2006). Relationship between low back pain and lumbar multifidus size at different postures. Spine, 31(19): 2258-2262.
Myers, T. W. (2009). The Spiral line. V Anatomy Trains: Myofascial Meridians for Manual and Movement Therapists (171-178). London, Združeno kraljestvo: Elsevier.
Premkumar, A., Godfrey, W., Gottschalk, M. B., in Boden, S. D. (2018). Red Flags for Low Back Pain Are Not Always Really Red: A Prospective Evaluation of the Clinical Utility of Commonly Used Screening Questions for Low Back Pain. The Journal of bone and joint surgery. American volume, 100(5), 368–374.
Refshauge, K. M., in Maher, C. G. (2006). Low back pain investigations and prognosis: a review. British journal of sports medicine, 40(6): 494–498.
