Specialno zdravljenje spinalne stenoze

Zdrava hrbtenica zmore prenesti velike telesne obremenitve, ki segajo tudi preko 400 % posameznikove telesne teže. Ob odsotnosti patoloških sprememb živčnih korenin se bolečina ne pojavi, medtem ko se ob prisotnih vnetnih komponentah, ki so posledica draženja, pojavijo patološke telesne spremembe.

Odraz tega so vnetne reakcije, ki privedejo do demielinizacije živčnih korenin, zaradi česar posamezniki začnejo tožiti nad ektopičnimi živčnimi impulzi, kar se kaže kot mravljinčenje in nastajanje mišičnih krčev (Machado idr. 2016). Dva najpogostejša razloga za bolečino v hrbtenici zaradi pritiska nad živčnimi koreninami sta hernija diska oziroma medvretenčne ploščice in spinalna stenoza. Slednjo bomo predstavili v nadaljevanju skupaj z našimi izkušnjami zdravljenja spinalne stenoze v kliniki fizioterapije Medicofit.

Ledvena spinalna stenoza

Glede na krivine hrbtenice poznamo ledveno stenozo, ki se pojavi v predelu od prvega ledvenega vretenca do petega ledvenega vretenca in spada v najpogostejšo obliko spinalne stenoze. Gre za degenerativne spremembe vezivnih tkiv, diskov in/ali vretenc.

V tem področju bolečina seva tudi v enega od spodnjih udov, zaradi tega lahko pride do težjega izvajanja aktivnosti. Poglavitni razlog pojava ledvene spinalne stenoze je staranje, saj se z leti sklepi (natančneje fasetni sklepi), ki stabilizirajo vretenca širijo oziroma spremenijo svojo obliko in s tem izvajajo kompresijo na hrbtenični kanal in živčne korenine. Kot posledica pa se ne pojavi le topa bolečina spodnjih udov, temveč se že v začetku stanja sproži iritacija, ravno zaradi kompresije in le-ta se odraža z nekoliko slabšim ravnotežjem, razvije se mravljinčenje in odrevenelost (Watson Bronwen, MyMed).

Vratna spinalna stenoza

Vratna oziroma cervikalna spinalna stenoza, – v predelu od prvega vratnega do sedmega vratnega vretenca, – ki prav tako formira kompresijo hrbteničnega kanala, se največkrat rezultira zaradi travmatičnih poškodb in degenerativnih sprememb. Ko medvretenčne ploščice ali intervertebralni diski s staranjem začnejo izgubljati hidracijo, postanejo ploski in se lahko izbočijo v hrbtenični kanal.

Fasetni sklepi, torej ti, ki so na zadnji strani hrbtenice se lahko s starostjo tudi degenerirajo in s tem ne le, da spremenijo obliko, pač pa tudi svojo velikost. Najpogosteje se povečajo zaradi vnetnih stanj (npr. artritis) (Watson Bronwen, MyMed).

Anatomija hrbtenice

Hrbtenica, ki je ohišje hrbtenjače, daje telesu obliko in zagotavlja stabilizacijo trupa. Najpomembnejša naloga hrbtenice je, da ščiti hrbtenjačo pred mehanskimi vplivi. Hrbtenica, ki ima obliko dvojne črke S, jo sestavljajo štiri krivine, in sicer: vratna, prsna, ledvena in križnična. Pri problematiki hrbtenice se največ omenjajo prve tri krivine, saj na njih lahko vplivamo z vadbo, medtem, ko pri križnični krivini ne moremo doseči nekajstopinjskega gibanja, saj je bolj ali manj fiksna. Križnica je namreč kost, ki je sestavljena iz zraščenih vretenc.

Vratni del hrbtenice sestoji iz sedmih vretenc in šestih intervertebralnih diskov, saj med prvih in drugim vratnim vretencem diska ni. Prsni del hrbtenice sestavlja dvanajst vretenc, ledveni del pa pet. Križnični del hrbtenice, je kot zraščena celota dveh struktur, križnice in trtice (Frost idr. 2019, 1-4).

Kaj so medvretenčne ploščice?

Med vsakimi vretenci, ki jih je vsega skupaj od 33 do 34, so medvretenčne ploščice, ki hrbtenico podaljšajo še za dodatnih 20 do 30 %. Te skrbijo za lajšanje mehanskih stiskov vretenc ob dvigih težkih bremen in drugih obremenitvah. Medvretenčna ploščica je sestavljena iz čvrstega zunanjega obroča in notranjega jedra, ki je viskozne, želatinozne konsistence (Frost idr. 2019, 1-4).

Medvretenčne ploščice, ki se torej nahajajo med telesi vretenc, z leti izgubljajo tekočino in s tem izgubijo svoj volumen. Prostor med telesi vretenc se zatorej zmanjša in to vodi v večji stres iz vidika večjih obremenitev na hrbtenici. Zaradi izgube volumna medvretenčnih ploščic tudi ligamenti, ki ščitijo hrbtenični kanal, izgubijo elastičnost in se razrahljajo (Health and medicine info, 2020).

Hrbtenični kanal

Spinalni oziroma hrbtenični kanal, ki se začne pri okciputu (tik nad prvim vratnim vretencem) in poteka vse čez celotno hrbtenico do križnice, je prostor v katerem se nahaja hrbtenjača. Ta, skupaj z možgani tvori centralni živčni sistem. Navezano na izbor naše omenjene problematike, ki je ena najpogostejših vzrokov zdravljenja zožitve hrbteničnega kanala, pa vsekakor nanj vplivajo tudi druge poškodbe in bolezni. Nedvomno so vzroki zoženja hrbteničnega kanala, ki pripelje do hrbtenične stenoze tudi procesi staranja in s tem večja dovzetnost za osteoporozo, premalo gibanja in predvsem izključevanje aktivnosti, ki terjajo povečanje mišične moči.

Vzroki za nastanek spinalne stenoze

V večini primerov je za spinalno stenozo odgovorna obraba hrbtenice (Health and medicine info, 2020). Zaradi etiologije spinalne stenoze se lahko drastično spremeni kvaliteta življenja, s tem mobilnost posameznika in nenazadnje prav tako tudi poveča psihična labilnost.

Zdravljenje spinalne stenoze s fizioterapijo in kineziologijo

V eni od opravljenih študij izvedenih v letu 2016 so raziskovali vpliv konzervativnega zdravljenja pred operativnim posegom in vplivom konzervativnega zdravljenja po operativnem posegu. Ugotovili so, da tako pred- in post- operativno zdravljenje ne poslabša stanja spinalne stenoze, temveč lajša in/ali odpravi bolečino v celoti. Pri pooperativnem zdravljenju se v prvem mesecu rehabilitacije odvsetujejo vaje, ki zahtevajo obremenitev hrbtenice, vendar do meje bolečine in s pravilnimi vzorci so tudi te dovoljene (Zweig idr. 2016, 489-497).

Koncept rehabilitacije pri spinalni stenozi je opredeljen kot proces, ki posameznika pripravi, da lažje prenese stres pred operativnim posegom in s tem hitrejše okrevanje s povečanjem funkcionalne zmogljivosti. Post operativa omogoča lažje doseganje ciljev, saj je telo predhodno bilo že s strani strokovne pomoči funkcionalno pripravljeno.

Specialna vadba za rehabilitacijo spinalne stenoze

Dejansko strukturirana vadbena priprava pred posegom spinalne stenoze omogoči pooperativni rehabilitaciji hitrejšo dosego rezultatov in vrnitev k izhodiščni telesni funkciji, saj se telo pospešeno rehabilitira in okreva od možne hospitalizacije.

Čeprav fiziologija telesa za optimum vključuje tudi dobre prehranske navade in mentalno stabilnost, je strukturiran program vadbe s pomočjo strokovnih delavcev temelj rehabilitacije. Komponente programa vadbe zajemajo ogrevanje, aerobno fazo vadbe (kolesarjenje), anaerobno fazo vadbe (vaje za moč) in vse gradijo celoto do boljše priprave na operativni poseg ter rehabilitacije po njem (Marchant idr. 2019).

Kako lajšamo bolečine pri spinalni stenozi?

Bolečina pri spinalni stenozi se olajša z izvajanjem specialne vadbene aktivnosti. Nadzorovana vodena terapevtska vadba pomaga pri povečanju obsega gibanja v hrbtenici, okrepi hrbtne mišice in mišice trupa, kar pripomore k stabilizaciji hrbtenice. Cilj rehabilitacije spinalne stenoze je torej zadostna stabilizacija hrbtenice s pomočjo mišic, katero dosežemo s korekcijsko vadbo pod nadzorom specialista. S postopno obremenitvijo se v program vadbe priporoča tudi dodajanje uteži (Ariana health center, 2021).

Kaj študije pravijo o vplivu vadbe na spinalno stenozo?

V študiji, opravljeni v letu 2017, pri kateri je sodelovalo prostovoljno vključenih 45 posameznikov s spinalno stenozo so udeleženci po končani raziskavi poročali o zmanjšanih bolečinah ali celo odpravi le-teh. Zasnovan program vadbe, ki je temeljil na stabilizaciji mišic trupa so se rezultati v treh tednih vidno izboljšali. Z vadbo se torej lahko doseže aktivacija paravertebralnih mišic, ki omogočajo primerno stabilizacijo hrbtenice.

Izboljša se koordinacija tj. usklajenost gibanja in izboljša se kot ledvene lordoze, če je le-ta povečan. Skratka, ko nastopijo simptomi želimo pritisk razbremeniti, zato se lahko začne izvajati gibe (upogib hrbtenice), ki hrbtenični kanal razširijo in razbremenijo. Ena izmed odličnih vaj za fleksijski položaj hrbtenice je počep z oporo ali brez na stegnih. V kolikor je posameznik sposoben opraviti vajo brez bolečin, se postopno lahko vključi obremenitev za hitrejši napredek  (Zhuomao idr. 2018, 879-884).