Bolečine v zapestju – vzroki, simptomi in zdravljenje!

So se vam pojavile bolečine v zapestju, ki vas spremljajo skozi dan in se ob določenih gibih poslabšajo? Ste izgubili moč v oprijemu in se vam je zmanjšal obseg gibljivosti? Ali veste, kaj je vzrok za vaša boleča zapestja?

Bolečine v zapestju (in palcu) so pogost pojav, ki nastanejo zaradi travmatske poškodbe, dolgotrajne obrabe, ponavljajočih obremenitev, delovnega mesta ali genetske predispozicije.

Glavne patologije, ki jih obravnavamo v kliniki Medicofit zaradi bolečega zapestja in prstov so sindrom karpalnega kanala, De’Quervainov tenosinoviitis, sindrom nestabilnega zapestja, smučarski palec, Mallet finger (prst) in Jersey finger (prst).

Ali ste vedeli, da je pekoča bolečina v zapestju, kateri je pridružen občutek mravljinčenja, simptom za okvaro živčevja?

Celostno zdravljenje bolečine v zapestju se prične z diagnostičnim pregledom, akutnim fizioterapevtskim zdravljenjem in se nadaljuje v kineziološko in postkineziološko fazo rehabilitacije.

Kako vodimo paciente od poškodbe in bolečine v zapestju do svobodnega gibanja brez bolečin in vašemu zapestju povrnemo polno odpornost si preberite v nadaljevanju!

Zapestje je kompleksen sklep, ki povezuje dlančne (karpalne) kosti in podlaktne kosti (lat. Radius in Ulna). V zapestju se nahajajo številne kosti, mišice in njihove tetive ter živci, ki so vsi potencialni razlog za nastanek bolečin v zapestju.

Majhne dlančne kosti v zapestju so razdeljene v dve vrsti (v vsaki vrsti so 4 kosti). Na vsaki kosti se nahaja sklepni hrustanec, ki omogoča lažje gibanje in prenos sil (ob poškodbi ali obrabi pride do artritisa zapestja).

Skozi zapestje prehajajo številne tetive mišic, ki so odgovorne za upogib (fleksorji) in izteg (ekstenzorji) zapestja ter prstov. Skozi prehajajo tudi živci (radialni, medialni in ulnarni), ki ob utesnitvi ali draženju povzročijo boleča zapestja in občutek mravljinčenja.

Zlom kosti, zvin ligamenta, tendinitis tetive mišic, kompresija živca ali obraba/poškodba hrustanca povzročijo bolečino v zapestju in ključnega pomena je odkriti vzrok za nastanek bolečine.

Ali ste vedeli, da vzrok za nastanek bolečine v zapestju odkrijemo skozi specialen diagnostični pregled?

Najpogostejša stanja, ki povzročajo bolečino v zapestju in prstih so sindrom karpalnega kanala, nestabilno zapestje in De’Quervainov tenosinoviitis.

Sindrom karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala je bolezensko stanje, ki prizadene zapestje in prste na roki. Nastane zaradi utesnitve medianega živca, ki poteka skozi karpalni kanal (kanal znotraj zapestja).

Tipični simptomi sindroma karpalnega kanala so pekoča bolečina, ki izžareva od zapestja proti prostom in v podlaket. Ob bolečini je prisoten občutek odrvenelosti in mravljinčenja po palcu, kazalcu, sredincu in delu prstanca.

Čez čas in ob napredovanju bolezni se zmanjša obseg gibljivosti v zapestju in zmanjša se mišična moč. Izgubi se koordinacija v zapestju in zmanjša se zmožnost opravljanja finih motoričnih nalog (pisanje s svinčnikom, zapenjanje gumbov na srajci).

Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi anatomske zgradbe zapestja (ženske imajo manjša zapestja in so bolj dovzetne za nastanek sindroma), ponavljajočega gibanja z dodatno obremenitvijo (proizvodni delavci, pisarniški delavci, avtomehaniki), nosečnosti in genetske predispozicije.

Diagnoza sindroma karpalnega kanala se postavi s pomočjo elektromiografske preiskave (EMG), ki oceni prevodnost medianega živca oz. stopnjo zožitve zapestnega prehoda. 

Nestabilno zapestje

Nestabilno zapestje je bolezensko stanje, ki nastane v zapestju, kadar le ta postane oslabljeno in poškodovano ter povzroči nenormalni obseg gibanja ali spremeni pozicijo dlančnih kosti.

Nestabilno zapestje nastane zaradi travmatske poškodbe (padec na iztegnjeno dlan, športna poškodba vplivajo na ligamentarno strukturo in povzročijo mikropoškodbo vezivnega tkiva), ponavljajočih stresnih gibanj (proizvodni delavci, gradbinci, monterji, avtomehaniki) in kronično ohlapnih ligamentov (vodijo hitreje do nestabilnosti).

Tipični simptomi so ostra bolečina, vnetje in oteklina okoli zapestja, zmanjšana mišična moč in moč oprijema, slišne krepitacije med gibanjem. Ob simptomi je prisoten jasen občutek nestabilnosti v zapestju.

Kirurško zdravljenje je priporočeno, kadar ni ohranjenih vsaj 80% mobilnosti in mišične moči v zapestju. Postoperativna fizioterapevtska rehabilitacija je ključnega pomena pri pridobitvi polnega obsega gibljivosti in mišične moči v zapestju po operaciji.

V primarni fazi po operaciji se izvaja kontrola simptomatike (zmanjšanje bolečine, zmanjšanje vnetja in otekline) s pomočjo instrumentalno fizioterapije v kombinaciji z manualno terapijo in specialno fizioterapevtsko vadbo (izometrična vadba, ki se progresivno stopnjuje v izvajanje motorično kompleksnejših gibanj).

De’Quervainov tenosinoviitis

De’Quervainov tenosinoviitis je bolezensko stanje, ki povzroči vnetje in razdraženost tetive mišic na palčevi stran zapestja.

Nastane zaradi ponavljajočih gibanj, ki obremenjujejo zapestje (dvig težjih bremen, gibanje oprijema in zasuka), direktnega travmatskega udarca (padec, poškodba) ali genetske predispozicije.

Pacienti poročajo o bolečini na palčevi strani zapestja, kjer se občasno pojavi oteklina, občutek mravljinčenja in krepitacije. Bolečina se ob določenih gibih (skrajnem iztegu in skrajnem odročenju palca poveča in potuje po podlahti navzgor).

Diagnoza De’Quervainov tenosinoviitis se postavi na podlagi anamenze, kliničnega testiranja in diagnostične ultrasonografske preiskave. Specifični test za ugotavljanje prisotnosti patologije je Finkelstein test.

Sodobno fizioterapevtsko zdravljenje De’Quervainovega tenosinoviitis traja v večini primerov vsaj 10-20 tednov, vendar je čas trajanja zdravljenja odvisen od kroničnosti težave in splošnega funkcionalnega stanja podlahtnih mišic.

Celostno zdravljenje bolečin v zapestju se prične z diagnostičnim pregledom, fizioterapijo in zaključi s kineziologijo.

Dolgoročno učinkovitost zdravljenja dosegamo z izvajanjem aktivne fizioterapije, kar pomeni, da je vsak pacient aktivno vključen v proces zdravljenja.

Pri zdravljenju smo osredotočeni na odpravo vzroka nastanka bolečin v zapestju in ne zgolj simptomov, ki vzroka ne odpravijo.

Vsak pacient je deležen 60 minutne individualne obravnave s fizioterapevtom in kasneje s kineziologom ter 30 minutne instrumentalne terapije.

Specialna diagnostika

Začetek vsakega zdravljenja bolečin v zapestju se prične s specialno diagnostiko, kjer fizioterapevt diagnostik pridobi vpogled v funkcionalno stanje vašega telesa.

Prične se z uvodnim pogovorom (poglobljeno anamnezo) o času trajanja bolečin v zapestju, kdaj se poslabšajo, vaši oceni bolečin in drugih pridruženih bolezni.

Klinični pregled se nadaljuje z inspekcijo in palpacijo, kjer se preveri morebitno prisotno oteklino, vnetje, občutljivst na dotik, temperaturo in barvo kože ter vidno atrofijo mišic.

Opravijo se meritve gibljivosti in artrokinematike v smeri upogiba (fleksije), iztega (ekstenzije), abdukcije/radialna fleksija (gibanje proti telesu), addukcije/ulnarna fleksija (gibanje stran od telesa) in rotacija.

Opravijo se meritve mišične moči v zapestju, kjer pridobimo vpogled v morebitna mišična odstopanja od normativov, zmanjšane mišične moči, vzdržljivosti in neustreznega medmišičnega razmerja.

Pomembna je ocena obremenilne kapacitete zapestja, ki je tipično premajhna ali prevelika (sposobnost zapestja prenašanja obremenitev).

Izvedejo se specifični testi, ki so namenjeni testiranju točno specifičnih struktur v zapestju, kakor Finkelstein test  ali Phalen test. 

Pomembno je opraviti nevrovaskularni pregled, kjer se oceni senzibilnost, delovanje krvnega obtoka in delovanje živčevja (morebitna prisotnost izgube senzorike, abnormalnih refleksov ali mišične šibkosti).

V določenih primerih se priporoča opraviti slikovno diagnostiko za potrditev diagnoze s strani specialista medicine in ovržbo diferencialnih diagnoz.

Akutno fizioterapevtsko zdravljenje

Na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi individualni fizioterapevtski program, ki je pripravljen za vsakega pacienta posebej (vzrok njegove bolečine v zapestju, odpravo simptomov, omejitve in sposobnosti).

Strokovnjaki fizioterapije izvajajo manualno terapijo in sklepno mobilizacijo za izboljšanje gibljivosti in artrokinematike v zapestju, terapijo prožilnih točk in miofascialno sproščanje za zmanjšanje bolečine in mišične napetosti v zapestju.

Pri svojem delu uporabljajo najsodobnejšo instrumentalno terapijo, ki aktivno zmanjšuje bolečine v zapestju, pospešuje naravne procese celjenja in samoobnavljanja. Izvaja se:

• TECAR WINTECARE terapija
• Visokoenergijski SUMMUS laser
• Globinski udarni valovi
• Diamagnetoterapija PERISO
• Visokotonska elekstrostimulacija HiTOP

Specialna fizioterapevtska vadba je primarno osredotočena na krepitev ekstenzorjev (iztegoval) in fleksorjev (upogibalk) zapestja ter izboljšanje gibljivosti zapestja. Pomembno je vzpostaviti zadostno obremenilno kapaciteto zapestja in pravilno mišično razmerje.

Akutna faza sindroma karpalnega kanala zahteva fizioterapevtsko zdravjenje s specialno vadbo usmerjeno v izboljšanje mobilnosti zapestnega prehoda in odpravljanje asimetrij v mišični moči ter aktivaciji mišic podlahti ter zapestja.

Specialna vadba pri zdravljenju sindroma karpalnega kanala zahteva nevromobilizacijo živčevja zgornjih udov, še posebej živca medianusa, ki povzroča simptome!

Fizioterapevtsko zdravljenje De’Quervainov tenosinoviitis zajema kombinacijo uporabe instrumentalnih naprav (za zmanjšanje bolečine in otekline), izvajanje manualne terapije (za sproščanje mišic podhti in izboljšanje drsenja palčevih tetiv) in specialno terapevtsko vadbo (izboljšanje moči oprijema, zasuk zapestja, izolirana krepitev mišic abduktorjev in ekstenzorjev palca).

Kineziološka faza rehabilitacije

Po uspešno opravljenem akutnem fizioterapevtskem zdravljenju vas v drugi fazi prevzamejo strokovnjaki kineziologije in vas vodijo do polne gibalne funkcije zapestja!

Specialna kineziološka vadba je usmerjena v krepitev fleksorjev (upogibalk) in ekstenzorjev (iztegovalk) zapestja in prstov. Pomembno je okrepiti moč pincetnih in sferičnih prijemov.

Specialna kineziološka vadba pri zdravljenju De’Quervainov tenosinoviitis se najprej izvaja v izometričnem režimu in se progresivno prične izvajati v koncentrični in ekscentrični obliki kontrakcije.

Glavni cilj kineziološkega programa je doseči popolno simetrijo mišične moči v obeh zapestjih (doseči pravilno mišično delovanje), polno gibljivost v zapestju in primerno drsenje živčevja.

Progresivna kineziološka vadba postopno vključuje poškodovano zapestje v izvajanje motorično kompleksnejših gibanj in postopno prične vključevati celotno telo v izvajanje vadbe.

Pred zaključkom zdravljenja se izvede aplikacija TESTNE BATERIJE, kjer se testira vaše gibalne vzorce in oceni, ali so mišice dovolj močne in pripravljene na vsakodnevne obremenitve.

Postkineziološki program

V kliniki Medicofit smo ustvarili postkineziološki program za vse paciente, ki uspešno zaključijo celostno zdravljenje.

Postkineziološki program je namenjen preprečevanju ponovnega pojava starih bolečin in aktivni preventive pred nastankom novih težav oziroma bolečin.

Preventivni kinezološki program izvaja krepitveno vadbo za rehabilitiran predel in celotno telo.

1. Genova, A., Dix, O., Saefan, A., Thakur, M., & Hassan, A. (2020). Carpal Tunnel Syndrome: A Review of Literature. Cureus, 12(3), e7333. https://doi.org/10.7759/cureus.7333
2. Goel, R., & Abzug, J. M. (2015). de Quervain’s tenosynovitis: a review of the rehabilitative options. Hand (New York, N.Y.), 10(1), 1–5. https://doi.org/10.1007/s11552-014-9649-3
3. Satteson E, Tannan SC. De Quervain Tenosynovitis. [Updated 2022 Sep 19]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK442005/
4. Taqi M, Lim Y. Wrist Instability. [Updated 2023 Feb 8]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK572073/
5. Wipperman, J., & Goerl, K. (2016). Carpal Tunnel Syndrome: Diagnosis and Management. American family physician, 94(12), 993–999.