Učinkovito gibanje ljudem v veliki meri omogočata gleženj in stopalo. Prilagoditev stopala obliki podlage za odriv od podlage omogočajo uravnoteženo delovanje kosti, sklepov, kit in mišic. Govorimo torej o strukturah, ki so konstantno obremenjene. Gleženj na žalost sodi med enega izmed najpogosteje poškodovanih sklepov pri vseh ljudeh.

Poškoduje se tako pri športnikih kot pri splošni populaciji, saj že pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti hitro pride do nepravilnega giba, ki vodi v poškodbo. Žal poškodbo gležnja pogosto spremljata neustrezno zdravljenje in rehabilitacija, kar pa lahko vodi v ponavljajoče in kronične težave, najpogosteje do kronične nestabilnosti gležnja. Pri poškodbi gležnja je ključno takojšnje ukrepanje – čimprejšnja ocena resnosti poškodbe ter priprava individualno zastavljenega načrta rehabilitacije. 

Če imate težave z gležnji v obliki bolečin ali zvina gležnja vas bomo v kliniki Medicofit obravnavali celostno in kakovostno. Za vas bomo izbrali najboljši način zdravljenja ter vam, v primeru operacije, omogočili vrhunsko in individualno zastavljeno fizioterapijo, predoperativno pripravo in celostno rehabilitacijo. S pomočjo izkušenih strokovnjakov bomo poskrbeli da se v najkrajšem možnem času vrnete na boljšo raven funkcioniranja kakor je bila ta pred pričetkom težav oziroma poškodbe. 

Gleženj in stopalo – temelj stabilnosti in gibanja spodnje okončine

Gleženj in stopalo sta strukturno prilagojeni enoti, ki prenašata rekreacijsko silo podlage navzgor in med gibanjem posameznika predstavljata temelj stabilnosti ter gibanja spodnje okončine (5).  Večina zvinov gležnja nastane zaradi delovanja večjih sil v kratkem časovnem obdobju. Do poškodb struktur gležnja pride zaradi napačnega položaja stopala v času delovanja sile ali pa pri delovanju indirektnih, rotacijskih ali translacijskih sil (3).

Glede na vrsto poškodbe oziroma težav se odločimo za zdravljenje, ki je za posameznika najbolj primerno. Nekatera stanja se lahko uspešno zdravijo neoperativno s pomočjo fizioterapevtov in kineziologov – s skrbno pripravljenim programom rehabilitacije, širokim naborom vaj in terapij. To ni vedno mogoče, zato je v nekaterih primerih za razrešitev težav potreben operativen poseg (8). 

Kaj je artroskopija gležnja in kakšne vrste posegov poznamo?

Artroskopija gležnja je minimalno invaziven kirurški poseg, ki se v ortopediji uporablja za diagnosticiranje in zdravljenje težav v gležnju. Artroskopija gležnja se opravi z uporabo majhne, tanke kamere z optičnimi vlakni (ki se imenuje artroskop), ki slike gležnja lahko poveča in prenese na video zaslon (7).

S pomočjo artroskopa in kirurških orodij kirurg pregleda sklep ter postavi natančno diagnozo ali zdravi tkiva znotraj oziroma okoli gležnja. Z artroskopijo gležnja se težave odkrijejo in odpravijo brez večjih posegov na koži in tkivih, kar pomeni da bo pooperativna bolečina manjša, okrevanje in povrnitev v funkcijo pa hitrejše kot pri operacijah odprtega tipa (6).

Gre torej za poseg, katerega namen je izboljšanje kakovosti vašega življenja, zmanjšanje bolečine ter preprečiti omejeno gibljivost in težave pri vsakodnevnih aktivnostih (2). 

V katerih primerih se opravi artroskopija gležnja?

Artroskopija gležnja se uporablja pri diagnostiki in zdravljenju različnih težav gležnja. Za diagnostični artroskopski poseg se odločimo kadar z neinvazivnimi diagnostičnimi postopki ne ugotovimo pravega razloga za bolečino in otekanje gležnja.

V takih primerih nam artroskopija gležnja omogoči vpogled v problem in njegovo razjasnitev, hkrati pa tudi zdravljenje. V nekaterih primerih pa se že v začetku načrtuje terapevtska artroskopija, namenjena reševanju težav, katerih vzrok je že poznan (7).

Uporablja se za zdravljenje popoškodbenih stanj (po zvinih gležnja, zlomih gležnja, izpahih) in bolezni (degenerativne okvare, vnetne bolezni). Med glavne razloge za artroskopijo gležnja sodijo kronične bolečine, otekanje in omejena sklepna gibljivost (2). 

Stanja, pri katerih se opravi artroskopija gležnja: 

• Bolečina v gležnju – s pomočjo artroskopije gležnja kirurg lahko najde vzrok vaših težav.

• Zvin gležnja – Strgane vezi in nestabilnost gležnja – številni ligamenti v gležnju ohranjajo stabilnost in omogočajo gibanje, zato se še kako pomembni. Z artroskopijo gležnja kirurg rekonstruira pretrgane vezi. 

• Utesnitev gležnja – ponavadi zaradi preobremenitve pride do utesnitve živcev na področju gležnja in stopala. Artroskopija gležnja omogoči ponovno gibanje sklepa in prosto pot nevrološkim stukturam.

• Brazgotina – je lahko posledica poškodbe. Artroskopija gležnja se uporablja za odstranitev zabrazgotinjenega tkiva. 

• Artritis (lahko so prisotne tudi osteohondralne poškodbe) – v primeru vnetja sklepov se lahko artroskopija gležnja uporablja za zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibanja. 

• Poškodbe hrustanca gležnja  – atroskopija gležnja se uporablja za diagnosticiranje ali zdravljenje poškodb ali okvar hrustanca ter kosti.

• Prosta telesa – delčki kosti ali hrustanca v gležnju, so lahko posledica poškodb ali degenerativnih sprememb in lahko povzročajo težave v sklepu (zaklenjen sklep). Z artroskopijo gležnja se odstranijo prosta telesa in spet je omogočeno gladko gibanje (4, 6). 

Poleg zgoraj naštetih indikacij, se lahko z artroskopijo gležnja tudi:

• Odstrani kostne izrastke ter kosti v sprednjem ali zadnjem delu gležnja, če motijo gibanje in povzročajo bolečino.

• Odstrani zadebeljeno sklepno ovojnico pri kroničnih artritisih – na primer pri revmatoidnem artritisu.

• Odstrani sklepne zarastline in zakrčeno sklepno ovojnico po zlomu ali zvinu gležnja.

• Odstrani benigne tumorje v predelu gležnja: na kosti, hrustancu ali sklepni ovojnici.

• Izvede zatrditev (artrodezo) zgornjega ali spodnjega skočnega sklepa, pri težjih okvarah hrustanca.

• Odstrani vneto tkivo ter poudarjene kostne odrastke (Haglundova eksostoza) na narastišču ahilove tetive (2).

• Ugotovi vzrok za nepojasnjene simptome gležnja. 

• Odstrani vneto tkivo pri sinovitisu – vnetje, ki je lahko posledica poškodbe, preobremenitve ali obrabe (7). 

Kako poteka artroskopija gležnja pri stanju zvin gležnja?

V kliniki Medicofit dobro vemo, da noben poseg ne pomeni zgolj previdnosti na dan operacije, temveč je potrebna specialna obravnava pred in po posegu. Ker se zavedamo pomena predoperativnih priprav s pravilno fizioterpaijo, se obravnava pacienta začne že pred samo artroskopijo gležnja.

Naši fizioterapevti in kineziologi vas bodo naučili pravilne izvedbe vaj za gibljivost in krepitev ter vas spodbujali h gibanju – kjer se seveda izogibate aktivnostim, ki težave poslabšajo. 

Pomembno je, da sledite individualno zastavljenemu planu in upoštevate podana navodila, saj vam bo ustrezna predoperativna priprava omogočila lažjo in hitrejšo rehabilitacijo.

Artroskopija gležnja se opravi v splošni ali lokalni anesteziji. Nad sklepom se naredijo drobni rezi. Prek enega v sklep dostopa optika endoskopa, ki na sliki prikaže notranjost sklepa. Preostali rezi pa služijo kot dostop kirurških inštrumentov do sklepnih struktur, s katerimi popravljamo in zdravimo poškodovano tkivo. Najprej se odstranijo poškodovano tkivo in prosti delci, nato pa se izvede načrtovan poseg.  

Koristi, kadar se opravi artroskopija gležnja so naslednje: 

• manj brazgotin,

• hitrejše celjenje z zmanjšanim tveganjem za okužbo,

• krajši čas hospitalizacije in

• boljši rezultati pri številnih posegih (1).

Vsak operativni poseg za pacienta seveda pomeni določeno tveganje, zato je prav, da ste pred artroskopijo gležnja seznanjeni z možnimi neželenimi izzidi kot so: poškodba živcev in žil, mravljinčenje, otekanje operiranega področja, pooperativna bakterijska okužba, okorelost v operiranih sklepih in zapleti, povezani s splošno ter spinalno anastezijo (2). Velja pa poudariti dejstvo, da prednosti artroskopskega posega prevladajo nad tveganji (1). 

Rehabilitacija artroskopije gležnja

V večini primerov pacienti odidejo z bolnišnice še isti dan po posegu. Prva dva tedna boste imeli gleženj prevezan s povoji. Naučeni boste hoje z berglami in dobili poseben čevelj za pomoč pri okrevanju (1). Po artroskopiji gležnja je razbremenjevanje hoje z berglami potrebno od 3 do 6 tednov, odvisno glede na vrsto posega (2). Akutna fizioterapija v obliki pospeševanja celjenja naj se začne že 3 dni po operativnem posegu.

Rehabilitacija s fizioterapijo in kineziologijo

Po operativnem posegu sledi akutna faza rehabilitacije, kjer vas bodo pod okrilje sprejeli fizioterapevtki klinike Medicofit. Osredotočali se bodo na kontrolo bolečine, zmanjšanje otekline, skrb za brazgotino, pospeševanje celjenja in ohranjanje gibljivosti in mišične moči. Po treh do štirih tednih, ko se pooperativno vnetje in otekanje umirita, rane so zaceljene ter pacient opusti hojo z berglami,  preidemo v drug del rehabilitacije. V tej fazi lahko postopoma začnete z nizko intenzivno vadbo, ki se progresivno stopnjuje, za kar boste potrebovali strokovno vodenje in nadzor fizioterapevta in kasneje kineziologa (2).

Oteklina na gležnju in stopalu lahko še ostaja, a v večini primerov dokončno izgine v roku treh mesecev po artroskopiji. Vrnitev v šport je predvidena po 3 – 6 mesecih, točen podatek pa je odvisen od posameznikovega stanja, športne panoge, vzroka za poseg in okrevanja (1).  Rehabilitacija je torej zastavljena individualno in je odvisna od vrste poškodbe oziroma poškodbenega stanja posameznika, pacientovih sposobnosti in zmogljivosti ter načina življenja.

Pomembno je, da se zavedate, da operacija ne pomeni takojšnjega izboljšanja in vrnitve nazaj v vsakodnevne aktivnosti, kaj šele šport. Potrebno se je držati protokola rehabilitacije in navodil fizioterapevtov oziroma kineziologov, saj neustrezna rehabilitacija lahko stanje poslabša ali upočasni celotno rehabilitacijo. Ključno je, da tudi po zaključeni rehabilitacijski obravnavi pacient dosledno nadaljuje s preventivnimi aktivnostmi, da bi preprečil ponoven nastanek poškodbe oziroma težav. 

Pogoj za uspešno rehabilitacije je tudi že omenjena predoperativna priprava pacienta. Zajema pridobitev informacij o stanju pacienta (sklepna gibljivost, mišična zmogljivost, analiza drže.. ), seznanjenje pacienta s potekom obravnave, navodila glede na stanje posameznika ter izvajanje specialnih vaj za vzdrževanje oziroma izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti, gibljivosti, propriocepcije, koordinacije in ravnotežja.

Na ta način pacientu omogočimo lažjo pooperativno obravnavo in vrnitev v funkcijo. Ker vas fizioterapevt spremlja že v preoperativnem obdobju, lažje spremlja in oceni stanje ter napredek po artroskopiji. Za pomoč pri spremljanju napredka rehabilitacije in funkcionalnosti gležnja, se uporabljajo različni testi za ugotavljanje gibljivosti ter statičnega in dinamičnega ravnotežja. 

Za optimalno rehabilitacijo se uporablja kombinacija manualne terapije (mobilizacija in sproščanje mehkih tkiv, ERGON tehnike ter ostale ročne tehnike), inštrumentalne fizioterapije (laser terapija , elektrostimulacija, terapevtski ultrazvok, laser, tecar, …) ter kinezioterapije z vadbo (9). 

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj osnovnih napotkov za vaje, ki so pomemben del celotnega procesa obravnave pri posegu artroskopije gležnja. Vaje se izvajajo večkrat na dan v krajših obsegih. Poskrbite da vadite v varnem okolju. 

Vaje za gibljivost

Vaje v začetni fazi lahko izvajate brez obremenjevanja: dvig, spust stopala, kroženje s stopali, zvračanje stopala navzven in navznoter. Vaje lahko kasneje, ko je to dovoljeno, nadgradimo s tem da stopalo in gleženj polno obremenimo z lastno težo ali z uporabo uteži ali elastičnega traku. Vaje izvajamo v polnem obsegu gibljivosti ter skladno z našimi sposobnostmi, večamo tudi število ponovitev. 

Vaje za moč

Na začetku zadostuje preprosto stopanje na poškodovano nogo s postopnim dodajanjem teže. Intenzivnost vaj stopnjujemo tako, da dodajamo vedno več teže na nogo. Kineziologi in fizioterapevti bodo znali izbrati pravilne vaje za vaše specifično stanje ter težavnost primerno stopnjevati.

Cilj je dobro okrepiti celotno mišičje stopala gležnja in meč, ter ne pozabiti na dinamične vaje s tekom, poskoki na obeh in na eni nogi itd. – vse tiste elemente, ki nas čakajo tudi v vsakdanjem življenju in še posebej med športno aktivnostjo.

Vaje za ravnotežje

Za trening ravnotežja, propriocepcije in stabilnosti gležnja se uporabljajo ravnotežne blazine, polžoge in plošče. Zaželjeno je, da se uporablja čimveč različnih pripomočkov, ki se razlikujejo glede na obliko, velikost, trdoto. Trening ravnotežja začnemo že z osnovno stojo na mehki podlagi ali ravnotežni blazini. Nadgradimo s tandemsko stojo in stojo na eni nogi.

Intenzivnost treninga ravnotežja na ravnotežnih ploščah stopnjujemo s spremembo geometrije ravnotežne deske, manjšanjem podporne površine, dodajanjem različnih nalog – kognitivnih (naštejte večkratnike števila 5), gibalnih (vodenje žoge po tleh) ali vaj za moč (počep), z zapiranjem oči in podobno. 

Zaključek

Artroskopija gležnja je torej minimalno invaziven poseg, ki se izvaja za zdravljenje in diagnostiko težav v spodnjih okončinah. Pogosto se izvede, ko je prisoten hujši zvin gležnja ali zlom gležnja. Gre za učinkovit in varen poseg, kjer se pri 70 – 90% pacientih dosežejo dobri ali izvrstni rezultati (7). Potrebno pa se je zavedati, da artroskopija gležnja ne opravi vsega dela, temveč je prihodnost vaših gležnjev odvisna od vas.

Zato vam iskreno priporočamo, da investirate v kvalitetno fizioterapijo in kineziologijo, ki bo postoperativno stanje obravnavala celostno.

Naročite se na fizioterapijo po artroskopiji gležnja

Ko pa z rehabilitacijo zaključite redno izvajajte vaje za ohranjanje telesne pripravljenosti in preventivo pred poškodbami. Naj aktivno preživljanje časa in skrb zase postane del vašega vsakdana. 

Literatura

1. Artroscopy. (Keyhole surgery). Orthopaedic specialists. Available at: https://os.clinic/treatments/foot-ankle/arthroscopy-keyhole-surgery/ [15.9.2022]
2. Artroskopija gležnja in stopala. Informacije za bolnike. Ortopedska klinika. Available at: https://www.ortopedska-klinika.si/upload/files/3-artroskopija_gleznja_in_stopala.pdf [15.09.2022]
3. Ferber, R., Hreljac, A., Kendall, K. D. (2009). Suspected mechanisms in the cause of overuse running injuries: A clinical review. Sports Health, 1(3), 242-246.
4. Glazebrook, M. A., Ganapathy, V., Bridge, M. A., Stone, J. W., & Allard, J.-P. (2009). Evidence-Based Indications for Ankle Arthroscopy. Arthroscopy: The Journal of Arthroscopic & Related Surgery, 25(12), 1478–1490. doi:10.1016/j.arthro.2009.05.001 
5. Kisner, C., Colby, L. A., Borstad, J. (2018). Therapeutic exercise: foundations and techniques. Philadelphia: FA Davis Company, 849-905.
6. MedlinePlus. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US); [updated 2020 Jun 24]. Ankle arthroscopy. [updated 2021 Jun 3]; Available at: https://medlineplus.gov/ency/article/007584.htm [15.9.2022]
7. Sarang Desai, DO. Ankle artroscopy. American Orthopaedic Foot & Ankle Society. Available at: https://www.footcaremd.org/conditions-treatments/ankle/ankle-arthroscopy [15.9.2022]
8. Standring, S. (2016). Gray’s anatomy: the anatomical basis of clinical practice (41. izdaja). Churchill Livingstone: Elsevier, str. 28-41
9. Šubej, T (2020). Fizioterapevtski postopki pri zvinu gležnja. Diplomsko delo. Ljubljana: Visokošolski zavod Fizioterapevtika.