Artroskopija gležnja je minimalno invaziven kirurški poseg za diagnostiko in zdravljenje težav v gleženjskem sklepu, pri katerem ortoped skozi majhne reze s kamero pregleda notranjost sklepa in po potrebi odstrani ali popravi vzrok bolečine, otekanja ali omejene gibljivosti. Najpogosteje se uporablja po zvinih, pri nestabilnosti gležnja, poškodbah hrustanca, utesnitvah in prostih telesih.
Učinkovito gibanje ljudem v veliki meri omogočata gleženj in stopalo. Prilagoditev stopala obliki podlage za odriv od podlage omogočajo uravnoteženo delovanje kosti, sklepov, kit in mišic. Govorimo torej o strukturah, ki so konstantno obremenjene. Gleženj na žalost sodi med enega izmed najpogosteje poškodovanih sklepov pri vseh ljudeh.
Poškoduje se tako pri športnikih kot pri splošni populaciji, saj že pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti hitro pride do nepravilnega giba, ki vodi v poškodbo – nekatere poškodbe zahtevajo poseg, ki se imenuje artroskopija.
Žal poškodbe gležnja pogosto spremljata neustrezno zdravljenje in rehabilitacija, kar pa lahko vodi v ponavljajoče in kronične težave, najpogosteje do kronične nestabilnosti gležnja. Pri poškodbi gležnja je ključno takojšnje ukrepanje – čimprejšnja ocena resnosti poškodbe ter priprava individualno zastavljenega načrta rehabilitacije.
S pomočjo izkušenih strokovnjakov bomo poskrbeli da se v najkrajšem možnem času vrnete na boljšo raven funkcioniranja kakor je bila ta pred pričetkom težav oziroma poškodbe.
Gleženj in stopalo sta strukturno prilagojeni enoti, ki prenašata rekreacijsko silo podlage navzgor in med gibanjem posameznika predstavljata temelj stabilnosti ter gibanja spodnje okončine.
Najpogostejša poškodba gležnja je zvin. Večina zvinov gležnja nastane zaradi delovanja večjih sil v kratkem časovnem obdobju. Do poškodb ligamentnih struktur gležnja pride zaradi napačnega položaja stopala v času delovanja sile ali pa pri delovanju indirektnih, rotacijskih ali translacijskih sil.
Ali ste vedeli, da nepravilno rehabilitirane poškodbe gležnja vodijo v pospešen nastanek osteoartroze v tem pomembnem sklepu? Kar 70% vseh primerov artroze je post-travmatskih.
Glede na vrsto poškodbe oziroma težav se odločimo za vrsto zdravljenja, ki je za posameznika najbolj primerna.
Nekatera stanja se lahko uspešno zdravijo neoperativno s pomočjo fizioterapevtov in kineziologov – s skrbno pripravljenim programom rehabilitacije, širokim naborom vaj in terapij. To ni vedno mogoče, zato je v nekaterih primerih za razrešitev težav potreben operativen poseg.
Če imate težave z gležnji v obliki bolečin ali zvina gležnja vas bomo v kliniki Medicofit obravnavali celostno in kakovostno. Za vas bomo izbrali najboljši način zdravljenja ter vam, v primeru operacije, omogočili individualno zastavljeno fizioterapijo, predoperativno pripravo in celostno rehabilitacijo.
Kaj je artroskopija gležnja in kakšne vrste posegov poznamo?
Artroskopija gležnja se uporablja pri diagnostiki in zdravljenju različnih težav gležnja. Za diagnostični artroskopski poseg se odločimo kadar z neinvazivnimi diagnostičnimi postopki ne ugotovimo pravega razloga za bolečino in otekanje gležnja.
V takih primerih nam artroskopija gležnja omogoči vpogled v problem in njegovo razjasnitev, hkrati pa tudi zdravljenje. V nekaterih primerih pa se že v začetku načrtuje terapevtska artroskopija, namenjena reševanju težav, katerih vzrok je že poznan.
Uporablja se za zdravljenje popoškodbenih stanj (po zvinih gležnja, zlomih gležnja, izpahih) in bolezni (degenerativne okvare, vnetne bolezni). Med glavne razloge za artroskopijo gležnja sodijo kronične bolečine, otekanje in omejena sklepna gibljivost.
Stanja, pri katerih se opravi artroskopija gležnja:
Bolečina v gležnju – s pomočjo artroskopije gležnja kirurg lahko najde vzrok vaših težav.
Zvin gležnja – Strgane vezi in nestabilnost gležnja – številni ligamenti v gležnju ohranjajo stabilnost in omogočajo gibanje, zato se še kako pomembni. Z artroskopijo gležnja kirurg rekonstruira pretrgane vezi.
Utesnitev gležnja – ponavadi zaradi preobremenitve pride do utesnitve živcev na področju gležnja in stopala. Artroskopija gležnja omogoči ponovno gibanje sklepa in prosto pot nevrološkim stukturam.
Brazgotina – je lahko posledica poškodbe. Artroskopija gležnja se uporablja za odstranitev zabrazgotinjenega tkiva.
Artritis (lahko so prisotne tudi osteohondralne poškodbe) – v primeru vnetja sklepov se lahko artroskopija gležnja uporablja za zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibanja.
Poškodbe hrustanca gležnja – atroskopija gležnja se uporablja za diagnosticiranje ali zdravljenje poškodb ali okvar hrustanca ter kosti.
Prosta telesa – delčki kosti ali hrustanca v gležnju, so lahko posledica poškodb ali degenerativnih sprememb in lahko povzročajo težave v sklepu (zaklenjen sklep). Z artroskopijo gležnja se odstranijo prosta telesa in spet je omogočeno gladko gibanje.
Poleg zgoraj naštetih indikacij, se lahko z artroskopijo gležnja tudi:
Odstrani kostne izrastke ter kosti v sprednjem ali zadnjem delu gležnja, če motijo gibanje in povzročajo bolečino.
Odstrani zadebeljeno sklepno ovojnico pri kroničnih artritisih – na primer pri revmatoidnem artritisu.
Odstrani sklepne zarastline in zakrčeno sklepno ovojnico po zlomu ali zvinu gležnja.
Odstrani benigne tumorje v predelu gležnja: na kosti, hrustancu ali sklepni ovojnici.
Izvede zatrditev (artrodezo) zgornjega ali spodnjega skočnega sklepa, pri težjih okvarah hrustanca.
Odstrani vneto tkivo ter poudarjene kostne odrastke (Haglundova peta) na narastišču ahilove tetive.
Ugotovi vzrok za nepojasnjene simptome gležnja (diagnostična artroskopija).
Odstrani vneto tkivo pri sinovitisu – vnetje, ki je lahko posledica poškodbe, preobremenitve ali obrabe.
V kliniki Medicofit dobro vemo, da noben poseg ne pomeni zgolj previdnosti na dan operacije, temveč je potrebna specialna obravnava pred in po posegu. Ker se zavedamo pomena predoperativnih priprav s pravilno fizioterapijo, se obravnava pacienta začne že pred samo artroskopijo gležnja.
Kako poteka artroskopija gležnja?
Artroskopija gležnja se opravi v splošni ali lokalni anesteziji. Nad sklepom se naredijo drobni rezi. Prek enega v sklep dostopa optika endoskopa, ki na sliki prikaže notranjost sklepa. Preostali rezi pa služijo kot dostop kirurških inštrumentov do sklepnih struktur, s katerimi se popravi in zdravi poškodovano tkivo. Najprej se odstranijo poškodovano tkivo in prosti delci, nato pa se izvede načrtovan poseg.
Koristi, kadar se opravi artroskopija gležnja so naslednje:
manj brazgotin,
hitrejše celjenje z zmanjšanim tveganjem za okužbo,
krajši čas hospitalizacije in
boljši rezultati pri številnih posegih.
Vsak operativni poseg za pacienta seveda pomeni določeno tveganje, zato je prav, da ste pred artroskopijo gležnja seznanjeni z možnimi neželenimi izidi kot so: poškodba živcev in žil, mravljinčenje, otekanje operiranega področja, okužba ali okorelost v operiranem sklepu.
Ne glede na vrsto opravljenega posega bo po operaciji potrebna fizioterapevtska rehabilitacija, s katero si boste povrnili moč in obremenilno kapaciteto gležnja. Velja poudariti dejstvo, da prednosti artroskopskega posega prevladajo nad tveganji.
Kako poteka rehabilitacija po artroskopiji gležnja?
V večini primerov pacienti odidejo z bolnišnice še isti dan po posegu. Prva dva tedna boste imeli gleženj prevezan s povoji. Naučeni boste hoje z berglami in dobili poseben čevelj za pomoč pri okrevanju. Po artroskopiji gležnja je razbremenjevanje hoje z berglami potrebno od 3 do 6 tednov, odvisno glede na vrsto posega. Akutna fizioterapija v obliki pospeševanja celjenja naj se začne že 3 dni po operativnem posegu.
Cilji rehabilitacije
Akutna faza (0–3 tedni)
Zmanjšanje bolečine in otekline, zaščita operiranega sklepa ter varna hoja z berglami.
Zgodnja funkcionalna faza (3–6 tednov)
Izboljšanje gibljivosti gležnja, postopno obremenjevanje in prehod v bolj normalen vzorec hoje.
Faza stabilizacije in moči (6–12 tednov)
Povečanje mišične moči, izboljšanje ravnotežja in stabilnosti gležnja pri funkcionalnih gibih.
Napredna funkcionalna faza (3+ mesece)
Priprava na tek, športne obremenitve in varno vračanje k zahtevnejšim aktivnostim.
Kronične poškodbe gležnja so pogosta indikacija za opeartivni poseg. Po operaciji gležnja je ključnega pomena celostna in strukturirana rehabilitacija za povrnitev stabilnosti in polne gibalne funkcije.
Rehabilitacija s fizioterapijo in kineziologijo
Po operativnem posegu sledi akutna faza rehabilitacije, kjer vas bodo pod okrilje sprejeli fizioterapevtki klinike Medicofit. Osredotočali se bodo na kontrolo bolečine, zmanjšanje otekline, skrb za brazgotino, pospeševanje celjenja in ohranjanje gibljivosti in mišične moči.
Po treh do štirih tednih, ko se pooperativno vnetje in otekanje umirita, rane so zaceljene ter pacient opusti hojo z berglami, preidemo v drug del rehabilitacije. V tej fazi lahko postopoma začnete z nizko intenzivno vadbo, ki se progresivno stopnjuje, za kar boste potrebovali strokovno vodenje in nadzor fizioterapevta in kasneje kineziologa.
Oteklina na gležnju in stopalu lahko še ostaja, a v večini primerov dokončno izgine v roku treh mesecev po artroskopiji. Vrnitev v šport je predvidena po 3 – 6 mesecih, točen podatek pa je odvisen od posameznikovega stanja, športne panoge, vzroka za poseg in okrevanja. Rehabilitacija je torej zastavljena individualno in je odvisna od vrste poškodbe oziroma poškodbenega stanja posameznika, pacientovih sposobnosti in zmogljivosti ter načina življenja.
Pomembno je, da se zavedate, da operacija ne pomeni takojšnjega izboljšanja in vrnitve nazaj v vsakodnevne aktivnosti, kaj šele šport. Potrebno se je držati protokola rehabilitacije in navodil fizioterapevtov oziroma kineziologov, saj neustrezna rehabilitacija lahko stanje poslabša ali upočasni celotno rehabilitacijo.
Kriteriji napredovanja rehabilitacije
Faza rehabilitacije
Kriteriji za napredovanje
Klinični pomen
Akutna faza (0–3 tedni)
Bolečina ≤ 3/10 po VAS lestvici, minimalna oteklina, zaceljene rane ter vsaj 90 % obremenitev pri hoji z berglami.
Varen prehod v aktivnejšo rehabilitacijo brez draženja operiranega sklepa.
Zgodnja funkcionalna faza (3–6 tednov)
Samostojna hoja brez bergel, dorzalna fleksija vsaj 10°, 20 zaporednih dvigov na prste stoje ob opori brez bolečine.
Omogoča začetek progresivnega treninga moči in funkcionalnega obremenjevanja.
Faza stabilizacije in moči (6–12 tednov)
30 sekund enonožne stoje brez izgube ravnotežja, 15 enonožnih dvigov na prste brez kompenzacij ter odsotnost otekline po vadbi.
Priprava na zahtevnejše proprioceptivne in dinamične aktivnosti.
Napredna funkcionalna faza (3+ mesece)
Vsaj 90 % simetrija moči glede na zdravo stran, uspešno izvedeni hop testi brez bolečine in brez otekline po teku ali poskokih.
Varen povratek k športu in večjim funkcionalnim obremenitvam.
Pogoj za uspešno rehabilitacije je tudi že omenjena predoperativna priprava pacienta. Zajema pridobitev informacij o stanju pacienta (sklepna gibljivost, mišična zmogljivost, analiza drže.. ), seznanjenje pacienta s potekom obravnave, navodila glede na stanje posameznika ter izvajanje specialnih vaj za vzdrževanje oziroma izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti, gibljivosti, propriocepcije, koordinacije in ravnotežja.
Na ta način pacientu omogočimo lažjo pooperativno obravnavo in vrnitev v funkcijo. Ker vas fizioterapevt spremlja že v preoperativnem obdobju, lažje spremlja in oceni stanje ter napredek po artroskopiji. Za pomoč pri spremljanju napredka rehabilitacije in funkcionalnosti gležnja, se uporabljajo različni testi za ugotavljanje gibljivosti ter statičnega in dinamičnega ravnotežja.
Za optimalno rehabilitacijo se uporablja kombinacija manualne terapije (mobilizacija in sproščanje mehkih tkiv, ERGON tehnike ter ostale ročne tehnike), inštrumentalne fizioterapije (elektrostimulacija, terapevtski ultrazvok, SUMMUS Laser, TECAR terapija in diamagnetoterapija PERISO) ter kinezioterapije z vadbo.
Artroskopija gležnja je učinkovit in varen poseg, kjer se pri 70 – 90% pacientih dosežejo dobri ali izvrstni rezultati. Potrebno pa se je zavedati, da artroskopija gležnja ne opravi vsega dela, temveč je prihodnost vaših gležnjev odvisna od vas.
Iskreno priporočamo, da investirate v kvalitetno fizioterapijo in kineziologijo, ki bo postoperativno stanje obravnavala celostno. Ko pa z rehabilitacijo zaključite redno izvajajte vaje za ohranjanje telesne pripravljenosti in preventivo pred poškodbami.
Vaje za gleženj po artroskopiji
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj osnovnih napotkov za vaje, ki so pomemben del celotnega procesa obravnave pri posegu artroskopije gležnja.
Vaje se izvajajo večkrat na dan v krajših obsegih. Poskrbite da vadite v varnem okolju.
Vaje za gibljivost
Vaje v začetni fazi lahko izvajate brez obremenjevanja: dvig, spust stopala, kroženje s stopali, zvračanje stopala navzven in navznoter. Vaje lahko kasneje, ko je to dovoljeno, nadgradimo s tem da stopalo in gleženj polno obremenimo z lastno težo ali z uporabo uteži ali elastičnega traku. Vaje izvajamo v polnem obsegu gibljivosti ter skladno z našimi sposobnostmi, večamo tudi število ponovitev.
Vaje za moč
Na začetku zadostuje preprosto stopanje na poškodovano nogo s postopnim dodajanjem teže. Intenzivnost vaj stopnjujemo tako, da dodajamo vedno več teže na nogo. Kineziologi in fizioterapevti bodo znali izbrati pravilne vaje za vaše specifično stanje ter težavnost primerno stopnjevati.
Cilj je dobro okrepiti celotno mišičje stopala gležnja in meč, ter ne pozabiti na dinamične vaje s tekom, poskoki na obeh in na eni nogi itd. – vse tiste elemente, ki nas čakajo tudi v vsakdanjem življenju in še posebej med športno aktivnostjo.
Vaje za ravnotežje
Za trening ravnotežja, propriocepcije in stabilnosti gležnja se uporabljajo ravnotežne blazine, polžoge in plošče. Zaželjeno je, da se uporablja čimveč različnih pripomočkov, ki se razlikujejo glede na obliko, velikost, trdoto. Trening ravnotežja začnemo že z osnovno stojo na mehki podlagi ali ravnotežni blazini. Nadgradimo s tandemsko stojo in stojo na eni nogi.
Intenzivnost treninga ravnotežja na ravnotežnih ploščah stopnjujemo s spremembo geometrije ravnotežne deske, manjšanjem podporne površine, dodajanjem različnih nalog – kognitivnih (naštejte večkratnike števila 5), gibalnih (vodenje žoge po tleh) ali vaj za moč (počep), z zapiranjem oči in podobno.
Pogosta vprašanja
Kdaj lahko po artroskopiji gležnja ponovno normalno obujem čevelj?
Običajen čevelj lahko po artroskopiji gležnja ponovno obujete, ko so rane zaceljene, oteklina dovolj zmanjšana in hoja v čevlju ne povečuje bolečine ali šepanja.
Pri manjših posegih je to pogosto mogoče prej, po posegih na hrustancu, vezeh ali pri večji pooperativni oteklini pa kasneje. Če čevelj povzroča pritisk, zbadanje ali izrazito otekanje, je prehod prehiter.
Ali je bolečina pri prvih vajah po artroskopiji gležnja normalna?
Blaga napetost, občutek zategovanja in zmerno nelagodje so pri začetnih vajah po artroskopiji gležnja pričakovani, izrazita bolečina pa ni cilj rehabilitacije.
Vaje morajo postopno izboljševati gibljivost, mišično aktivacijo in obremenilno toleranco brez večjega poslabšanja otekline. Če bolečina po vadbi vztraja več ur ali se naslednji dan izrazito poveča, je treba obremenitev zmanjšati.
Kdaj lahko po artroskopiji gležnja ponovno hodim po stopnicah?
Hoja po stopnicah je primerna, ko lahko gleženj varno obremenite, nadzorujete položaj stopala in pri tem ne šepate izrazito. V začetni fazi se stopnice običajno premagujejo z oporo ograje in prilagojenim vzorcem hoje, kasneje pa se postopno preide na normalen korak.
Prezgodnja hoja po stopnicah lahko poveča oteklino in preobremeni operirani sklep, zato naj napredovanje sledi navodilom fizioterapevta.
Kateri znaki po artroskopiji gležnja zahtevajo pregled pri zdravniku?
Pregled je potreben, če se po artroskopiji gležnja pojavijo naraščajoča bolečina, izrazita rdečina, vročina sklepa, izcedek iz rane, povišana telesna temperatura, nenadno povečanje otekline ali močna bolečina v mečih.
Pozorni moramo biti tudi na vztrajno mravljinčenje, izgubo občutka ali nezmožnost obremenitve stopala. Ti znaki lahko kažejo na zaplet, zato jih ne smemo obravnavati kot običajen del rehabilitacije.
Zakaj je gleženj po artroskopiji še vedno tog, čeprav je operacija uspela?
Togost po artroskopiji gležnja je lahkoposledica pooperativne otekline, zaščitnega mišičnega spazma, brazgotinjenja, zmanjšanega drsenja sklepnih površin ali predhodno omejene gibljivosti.
Operacija odpravi mehanski vzrok težave, vendar sama ne povrne avtomatsko polne funkcije sklepa. Zato je potrebna ciljna rehabilitacija z mobilizacijo, vajami za gibljivost, moč, ravnotežje in postopnim obremenjevanjem gležnja.
Naročite se na rehabilitacijo po artroskopiji gležnja
Ferber, R., Hreljac, A., Kendall, K. D. (2009). Suspected mechanisms in the cause of overuse running injuries: A clinical review. Sports Health, 1(3), 242-246.
Glazebrook, M. A., Ganapathy, V., Bridge, M. A., Stone, J. W., & Allard, J.-P. (2009). Evidence-Based Indications for Ankle Arthroscopy. Arthroscopy: The Journal of Arthroscopic & Related Surgery, 25(12), 1478–1490. doi:10.1016/j.arthro.2009.05.001
Kisner, C., Colby, L. A., Borstad, J. (2018). Therapeutic exercise: foundations and techniques. Philadelphia: FA Davis Company, 849-905.
MedlinePlus. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US); [updated 2020 Jun 24]. Ankle arthroscopy. [updated 2021 Jun 3]; Available at: https://medlineplus.gov/ency/article/007584.htm [15.9.2022]
