Artroza, pogosto poimenovana tudi osteoartritis, je progresivna bolezen sinovialnih sklepov, za katero je značilno prezgodnje in prehitro propadanje sklepnega hrustanca. Bolniki običajno poročajo o okorelosti in togosti prizadetega sklepa, bolečini, krepitacijah in resnih gibalnih omejitvah.
Kljub številnim neoperativnim metodam zdravljenja, se mnogi pacienti s hudo obliko artroze kolena sčasoma soočijo z omejeno učinkovitostjo konservativnih pristopov.
V teh primerih postane operativni poseg neizogiben in pogosto predstavlja najboljšo možnost za izboljšanje kakovosti življenja. Operacija kolena zaradi artroze vključuje različne kirurške tehnike, od artroskopije, kjer kirurgi odstranijo poškodovano tkivo ali popravijo manjše poškodbe hrustanca, do totalne endoproteze kolena, kjer se celoten sklep nadomesti z umetno protezo.
Vsaka od teh metod ima svoje indikacije, prednosti in morebitne zaplete, ki jih je potrebno skrbno pretehtati pred odločitvijo za operacijo. Pomembno je razumeti, da operacija sama po sebi ni končna rešitev, temveč le del celovitega pristopa k zdravljenju artroze kolena.
Uspešnost kirurškega posega je v veliki meri odvisna od ustrezne priprave pacienta pred operacijo ter skrbno načrtovane rehabilitacije po posegu.
Kaj je artroza kolena in kakšen je potek bolezni?
Artroza kolena je ena najpogostejših degenerativnih bolezni. Raziskave dokazujejo, da za njo trpi več kot 60 milijonov ljudi v Evropi!
Da bi lažje načrtovali zdravljenje je potrebno razumeti potek bolezni. V sklepih sklepni hrustanec kot čvrsta in elastična plast prekriva površine kosti.
Ob pojavu artroze se gladka površina hrustanca na več mestih poškoduje in zdrobi in hrustančne celice ne zmorejo dovolj hitro nadomestiti poškodovanega hrustanca.
Poškodbe se poglabljajo, na koncu se hrustančna plast stanjša ali celo izgine. Kar vodi v prehitro obrabo sklepa in lahko povzroči nastanek osteofitov – kostnih izrastkov, kar dodatno otežuje gibanje.
Kdaj je potrebna operacija in kakšen je njen potek?
Preden se ortoped odloči za operacijo je potrebna določitev diagnoze artroze kolenana podlagi poglobljene anamneze in kliničnega pregleda. Ob značilnih znakih in simptomih se diagnozo dodatno potrdi z RTG, kjer opazimo spremembe kot so osteofiti in zožitev sklepnega prostora.
Načinov zdravljenja artroze kolena je veliko, v uporabi so tudi naprednejši načini. Med njih sodijo vnos hialuronske kisline za izboljšanje gladkosti obrabljenega hrustanca, zdravljenje z lastno krvno plazmo in zdravljenje z matičnimi celicami.
Ko konzervativni in sodobni načini zdravljenja niso uspešni, pacient toži o neznosni bolečini, omejitvi gibljivosti, ki omejuje njegov vsak dan, prisotni deformaciji kolena, se odločimo za operativno zdravljenje.
Med možne načine operativnega zdravljenja uvrščamo artroskopijo, osteotomijo in vstavitev delne ali totalne endoproteze. Najpogosteje je v uporabi artroplastika – vstavitev umetnega sklepa.
Lahko je delna ali totalna, odvisno ali nadomestimo en del sklepa ali celoten sklep. Fiksacija endoproteze je lahko cementna ali brezcementna. Medicina je tako napredovala, da operacija ne poškoduje mišic, zmanjša se bolečina po operaciji, možnost zapletov in čas pooperativne rehabilitacije se skrajša.
Zakaj je po operaciji potrebna fizioterapevtska rehabilitacija ?
Fizioterapevtska rehabilitacija po operaciji je ključnega pomena, saj pomaga pacientu pri ponovni obnovitvi funkcije kolena, zmanjšanju bolečin in preprečevanju sekundarnih zapletov.
Potrebno je izvajanje progresivnih vaj za sklepno stabilizacijo, mišično-vezivno moč spodnjih udov in jedra ter vaj za povečevanje gibljivosti – raztezanje.
Svetuje se tudi manualna terapija s sklepno mobilizacijo za izboljšanje obsega giba, poleg tega fizioterapevti v Kliniki Medicofit svetujejo aplikacijo
Sixtus ultrazvočne krioterapije za umiritev otekline in Summus laserjem in Tecar terapijo za zmanjšanje bolečine operiranega predela.
Učenje pravilne hoje in teka je ključno za preprečevanje ponovnih poškodb, vzpostavitve pravilne biomehanike in obnove funkcionalnosti.
Ne smemo izpustiti specialnih vaj za izboljšanje ravnotežja, ki so koristne za preprečevanje morebitnih padcev in obnovo propriocepcije.
Odločite se za Kliniko Medicofit in poskrbite za dolgoročno funkcionalnost vaših kolen!
Naročite se na zdravljenje artroze kolena
Viri in literatura
Hussein, Mohsen (2021). Ortopedija za fizioterapevte. URN:NBN:SI:DOC-W6P9NIHD from http://www.dlib.si
Kramer, J. F., Speechley, M., Bourne, R., Rorabeck, C. in Vaz, M. (2003). Comparison of Clinic- and Home-Based Rehabilitation Programs After Total Knee Arthroplasty. Clinical Orthopaedics and Related Research®, 410, 225. https://doi.org/10.1097/01.blo.0000063600.67412.11/
Luyten, F. P., Denti, M., Filardo, G., Kon, E. in Engebretsen, L. (2012). Definition and classification of early osteoarthritis of the knee. Knee Surgery, Sports Traumatology, Arthroscopy, 20(3), 401–406. https://doi.org/10.1007/s00167-011-1743-2/
Moran, C. G. in Horton, T. C. (2000). Total knee replacement: the joint of the decade: A successful operation, for which there’s a large unmet need. BMJ, 320(7238), 820. https://doi.org/10.1136/bmj.320.7238.820/
Neugebauer, V., Han, J. S., Adwanikar, H., Fu, Y. in Ji, G. (2007). Techniques for Assessing Knee Joint Pain in Arthritis. Molecular Pain, 3, 1744-8069-3–8. https://doi.org/10.1186/1744-8069-3-8/
