Zdrava hrbtenica zmore prenesti velike telesne obremenitve, ki segajo tudi preko 400 % posameznikove telesne teže. Ob odsotnosti patoloških sprememb živčnih korenin se bolečina ne pojavi, medtem ko se ob prisotnih vnetnih komponentah, ki so posledica draženja, pojavijo patološke telesne spremembe.
Odraz tega so vnetne reakcije, ki privedejo do demielinizacije živčnih korenin, zaradi česar posamezniki začnejo tožiti nad ektopičnimi živčnimi impulzi, kar se kaže kot mravljinčenje in nastajanje mišičnih krčev.
Dva najpogostejša razloga za bolečino v hrbtenici sta hernija diskain spinalna stenoza. Slednjo bomo, skupaj z našimi izkušnjami zdravljenja, predstavili v nadaljevanju.
Pomembno je razumeti, da gre za progresivno stanje, kar pomeni, da se simptomi sčasoma poslabšajo, če ne ukrepamo pravočasno. Nezdravljena spinalna stenoza lahko privede do resnih posledic. Ljudje s spinalno stenozo se lahko soočajo z omejeno gibljivostjo, težavami pri hoji in celo s trajno invalidnostjo.
Poslanstvo klinike Medicofit je s pomočjo individualnih fizioterapevtskih protokolov, individualnih kliničnih smernic in strokovnih priporočil, odpraviti bolečine spinalne stenoze ali odpravljanje bolezenskega stanja v celoti.
Spinalna stenoza je stanje, ki velja za degenerativnopatologijo in se v kar 80 % pojavlja pri populaciji, starejši od 60 let. Od tega jih približno 30 % beleži hudo obliko spinalne stenoze, 17 % prizadetih posameznikov pa ohrani dolgotrajne simptome zaradi nastanka spinalne stenoze.
Pogosteje se pojavlja pri ženskah zaradi hormonskih sprememb, ki povzročijo večjo ohlapnost medvretenčnih vezi in s tem nestabilnost hrbtenice. Najpogosteje prizadene segment vretenc L4-L5.
Kje nastane spinalna stenoza hrbtenice? Najbolj zaščiten del hrbtenice je hrbtenični kanal in po njem se prevajajo vsi impulzi iz možganov. Pri spinalni stenozi pride do zožitve hrbteničnega kanala. Poleg tega lahko pride tudi do zožitve medvretenčne odprtine, kjer za dodatno kompresijo na živčne strukture poskrbijo še kosti, ligamenti in druge strukture.
V največ primerih se spinalna stenoza pojavi v ledvenemin cervikalnem (vratnem) delu hrbtenice, medtem ko se prsna spinalna stenoza pojavi zelo redko, saj je gibanje v tem delu hrbtenice manjše, kar omogočena večjo stabilnost.
Lokacija spinalne stenoze
Ledvena spinalna stenoza
Glede na krivine hrbtenice poznamo ledveno stenozo, ki se pojavi v predelu od prvega ledvenega vretenca do petega ledvenega vretenca in predstavlja najpogostejšo obliko spinalne stenoze. Gre za degenerativne spremembe vezivnih tkiv, diskov in/ali vretenc.
V tem področju bolečina seva tudi v enega od spodnjih udov, zaradi česar lahko pride do težjega izvajanja aktivnosti. Poglavitni razlog pojava ledvene spinalne stenoze je staranje, saj se z leti sklepi, ki stabilizirajo vretenca spreminjajo in s tem izvajajo kompresijo na hrbtenični kanal in živčne korenine.
Kot posledica pa se ne pojavi le topa bolečina spodnjih udov, temveč se že v začetku stanja sproži iritacija, ki se odraža z nekoliko slabšim ravnotežjem, dodatno pa se lahko pojavite še mravljinčenje in odrevenelost v spodnjih udih.
Vratna spinalna stenoza
Vratna oziroma cervikalna spinalna stenoza, v predelu od prvega vratnega do sedmega vratnega vretenca, ki prav tako formira kompresijo hrbteničnega kanala je največkrat posledica travmatskih poškodb in degenerativnih sprememb. Ko medvretenčne ploščice ali intervertebralni diski s staranjem začnejo izgubljati hidracijo, postanejo ploski in se lahko izbočijo v hrbtenični kanal.
Fasetni sklepi, ki so na zadnji strani hrbtenice se lahko s starostjo tudi degenerirajo in s tem ne le, da spremenijo obliko, pač pa tudi svojo velikost. Najpogosteje se povečajo zaradi vnetnih stanj (npr. artritis).
Hrbtenica, ki je ohišje hrbtenjače, daje telesu obliko in zagotavlja stabilizacijo trupa. Najpomembnejša naloga hrbtenice je, da ščiti hrbtenjačo pred mehanskimi vplivi.
Vratni del hrbtenice sestoji iz sedmih vretenc in šestih intervertebralnih diskov, saj med prvim in drugim vratnim vretencem diska ni. Prsni del hrbtenice sestavlja dvanajst vretenc, ledveni del pa pet. Križnični del hrbtenice, je kot zraščena celota dveh struktur, križnice in trtice.
Kaj so medvretenčne ploščice?
Med vsakimi vretenci, ki jih je vsega skupaj od 33 do 34, so medvretenčne ploščice, ki hrbtenico podaljšajo še za dodatnih 20 do 30 %. Te skrbijo za lajšanje mehanskih stiskov vretenc ob dvigih težkih bremen in drugih obremenitvah. Medvretenčna ploščica je sestavljena iz čvrstega zunanjega obroča in notranjega jedra, ki je viskozne, želatinaste konsistence.
Medvretenčne ploščice, ki se torej nahajajo med telesi vretenc, z leti izgubljajo tekočino in s tem izgubijo svoj volumen. Prostor med telesi vretenc se, zatorej zmanjša in to vodi v večje mehanske obremenitve hrbtenice. Zaradi izgube volumna medvretenčnih ploščic tudi ligamenti, ki ščitijo hrbtenični kanal, izgubijo elastičnost in se razrahljajo.
Spinalni oziroma hrbtenični kanal, ki se začne tik nad prvim vratnim vretencem in poteka čez celotno hrbtenico do križnice, je prostor v katerem se nahaja hrbtenjača. Ta, skupaj z možgani tvori centralni živčni sistem.
Nedvomno so vzroki zoženja hrbteničnega kanala, ki pripelje do hrbtenične stenoze procesi staranja in s tem večja dovzetnost za osteoporozo, premalo gibanja in predvsem izključevanje aktivnosti, ki terjajo povečanje mišične moči.
Vzroki za nastanek spinalne stenoze
V večini primerov je za spinalno stenozo odgovorna degenerativna obraba hrbtenice. Zaradi etiologije spinalne stenoze se lahko drastično spremeni kvaliteta življenja, s tem mobilnost posameznika in nenazadnje prav tako tudi poveča psihična labilnost.
Pogosti vzroki so prav tako osteoartritis hrbtenice, hernija diska, pretekle poškodbe ali padci ter prirojene (kongenitalne) spremembe.
Simptomi spinalne stenoze
Najpogostejši simptom spinalne stenoze je nevrogena klavdikacija, tj. bolečina v nogah, ki se stopnjuje s hojo. Večji kot je pritisk, krajša je razdalja, ki jo je možno prehoditi – to imenujemo klavdikacijska razdalja, ki torej ponazarja bolečino pri hoji.
Ljudje, nagnjeni k tovrstnemu simptomu so predvsem ljudje s pretežno sedečim delavnikom, starejši s težjo obvladljivo samostojnostjo in posamezniki z življenjskim stilom, ki ne zajema dovolj gibanja v dnevu.
Slabše ravnotežje in senzorika: V eni od opravljenih študij so posamezniki s spinalno stenozo poročali o zmanjšanem ravnotežju, slabši senzoriki in mišični šibkosti v predelu ledvene hrbtenice, ki se širi v spodnje ude.
Simptomi napredujejo počasi in odločitev za operativno zdravljenje je relativno enostavna, saj indikacije za operativni poseg vključujejo klavdikacijsko bolečino, ki pripelje do te mere, da oseba ni zmožna hoje daljše od nekaj sto metrov.
Kdaj je potrebna operacija? Operativni posegi se smatrajo za dobro odločitev tudi v primeru, kadar konzervativno zdravljenje ni prineslo rezultatov napredka v vsaj šestih mesecih in kadar se pojavi nevrološka simptomatika, kot je recimo pareza mišic spodnjih udov. Sprostitev živčnih struktur na operativni način se izvede tako, da se odstrani zadnji del vretenc s pripadajočimi ligamenti.
Pot do olajšanja bolečin in izboljšanja gibljivosti se prične z natančno diagnostično terapijo hrbtenice. V kliniki Medicfit uporabljamo najnovejše diagnostične metode za oceno vašega stanja. Naši strokovnjaki bodo opravili temeljit pregled, ki vključuje klinični pregled, funkcionalno testiranje in oceno nevrološkega statusa.
Ta korak je ključnega pomena za natančno določitev stopnje in vrste spinalne stenoze, kar omogoča pripravo personaliziranega načrta zdravljenja.
Po natančni diagnozi naši strokovnjaki pripravijo načrt zdravljenja, ki je prilagojen vašim specifičnim potrebam in stopnji poškodbe. Naš pristop vključuje kombinacijo različnih terapij, ki so zasnovane za lajšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti in krepitev hrbtenice.
Uporabljamo najsodobnejše tehnike, kot so HiTop elektroterapija, diagmagnetoterapija PERISO, TECAR Wintecare terapija in Summus laser. Kateri so najprimernejši postopki zdravljena za vas, bomo določili na diagnostični terapiji.
Ali ste vedeli, da je fizioterapija potrebna tudi, če imate planiran operativni poseg? V eni od opravljenih študij izvedenih v letu 2016 so raziskovali vpliv konzervativnega zdravljenja pred operativnim posegom in vplivom konzervativnega zdravljenja po operativnem posegu. Ugotovili so, da tako pred in pooperativno zdravljenje ne poslabša stanja spinalne stenoze, temveč lajša in/ali odpravi bolečino v celoti.
Pri pooperativnem zdravljenju se v prvem mesecu rehabilitacije odvsetujejo vaje, ki zahtevajo obremenitev hrbtenice, vendar so do meje bolečine in s pravilnimi vzorci gibanja tudi te dovoljene.
Koncept rehabilitacije pri spinalni stenozi je opredeljen kot proces, ki posameznika pripravi, da lažje prenese stres pred operativnim posegom in s tem omogoči hitrejše okrevanje s povečanjem funkcionalne zmogljivosti. S tem omogoča lažje pooperativno doseganje ciljev, saj je bilo telo predhodno že funkcionalno pripravljeno.
Individualno prilagojena vadba za rehabilitacijo spinalne stenoze
Dobro strukturirana vadbena priprava pred operativnim posegom spinalne stenoze omogoča učinkovitejšo pooperativno rehabilitacijo in hitrejšo vrnitev k izhodiščni telesni funkciji, saj telo pospešeno okreva.
Celosten program vadbe, pod nadzorom specialista, je temelj rehabilitacije. Komponente programa vadbe zajemajo ogrevanje, aerobno fazo vadbe, vaje za krepitev muskulature ter izboljšanje gibljivosti.
V kliniki Medicofit za vsakega pacienta pripravimo individualni načrt rehabiltiacije, ki je prilagojen vašemu specifičnemu stanju. Izbira vaj je specialno prilagojena, saj so lahko določeni tipi vaj pri nekaterih pacientih kontraindicirani!
Kako lajšamo simptome spinalne stenoze?
Bolečina pri spinalni stenozi se olajša z izvajanjem specialne vadbene aktivnosti. Nadzorovana in strokovno vodena terapevtska vadba pomaga pri povečanju obsega gibanja v hrbtenici, okrepi hrbtne mišice in mišice trupa, kar pripomore k stabilizaciji hrbtenice.
Cilj rehabilitacije spinalne stenoze je torej izboljšanje stabilizacije hrbtenice s pomočjo mišic. To dosežemo s korekcijsko vadbo pod nadzorom specialista. S postopno obremenitvijo se v program vadbe priporoča tudi dodajanje uteži.
Kakšen je vpliv vadbe na spinalno stenozo?
V študiji, opravljeni v letu 2017, pri kateri je sodelovalo prostovoljno vključenih 45 posameznikov s spinalno stenozo so udeleženci po končani raziskavi poročali o zmanjšanih bolečinah ali celo odpravi le teh.
Zasnovan program vadbe, ki je temeljil na stabilizaciji mišic trupa, je v treh tednih omogočil znatno zmanjšanje bolečin. Z vadbo se torej lahko doseže aktivacija paravertebralnih mišic, ki omogočajo primerno stabilizacijo hrbtenice.
S primernim vadbenim programom se izboljša koordinacija oz. usklajenost gibanja. Pomembno vlogo ima izvajanje upogiba hrbtenice, ki hrbtenični kanal razširi in razbremeni.
Ena izmed odličnih vaj za fleksijski položaj hrbtenice je počep z oporo ali brez na stegnih. V kolikor je posameznik sposoben opraviti vajo brez bolečin, se postopno lahko vključi obremenitev za hitrejši napredek.
A. Frost, Brody, Sandra Camarero Espinosa, E. Johan Foster. 2016. Materials for the Spine: Anatomy, Problems, and Solutions. Dostopno na: https://www.mdpi.com/1996-1944/12/2/253.
Zweig, Thomas, Juliane Enke, Anne F. Mannion, Rolf Sobottke, Markus Melloh, Brian J. C. Freeman, Emin Aghayev in Spine Tango Contributors. 2016. Is the duration of pre-operative conservative treatment associated with the clinical outcome following surgical decompression for lumbar spinal stenosis? A study based on the Spinal Tango Registry. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27981454/.
