Vas zjutraj pogosto predrami napetost v vratu? Se med delom za računalnikom pojavi pekoča bolečina, ki vam onemogoča zbranost? Vse več ljudi občuti posledice sodobnega načina življenja ravno v vratnem delu hrbtenice.
Cervikalgija je lokalizirana bolečina v vratnem delu hrbtenice, ki običajno ne seva v roke ali druge dele telesa. Gre za enega najpogostejših vzrokov za mišično-skeletno nelagodje pri odraslih, zlasti pri tistih, ki večino dneva preživijo v prisilnih položajih. Bolečina je lahkoakutna ali kronična, pogosto jo spremljajo napetost, zmanjšana gibljivost in občutek okorelosti.
Vzroki za pojav cervikalgije so najpogosteje posledica mišične napetosti, slabe drže, dolgotrajnega statičnega dela in degenerativnih sprememb v vratni hrbtenici. Pomembno vlogo imajo tudi stres, nezadostna telesna aktivnost ter nepravilna ergonomija delovnega prostora.
Fizioterapija ima pri zdravljenju cervikalgije odločilno in ključno vlogo. S pomočjo skrbno načrtovanih vaj, instrumentalnih metod obravnave bolečine ter izobraževanja o pravilni drži in gibanju lahko učinkovito zmanjšamo bolečino, sprostimo mišično napetost ter preprečimo ponovne težave.
V nadaljevanju članka bomo podrobneje pogledali, kaj povzroča cervikalgijo, kako jo prepoznamo in zakaj je fizioterapija pravi odgovor za trajno izboljšanje stanja!
Cervikalna bolečina je najpogosteje poledica preobremenitve mišic, slabe drže in dolgotrajnega sedenja, zlasti ob delu za računalnikom.
Med pogoste vzroke sodijo tudi degenerativne spremembe v vratni hrbtenici, kot so hondroza, artroza ali hernija diska. Vzrok so lahko tudi sunkoviti nenadzorovani gibi, predhodne poškodbe, stres ali dalj časa trajajoča mišična napetost. V redkejših primerih jo povzročajo sistemske bolezni ali okužbe.
Dejavniki tveganja
Cervikalgija se pogosteje pojavlja pri posameznikih, ki sodolgotrajno izpostavljeni neprilagojenim obremenitvam. Te negativno vplivajo na zdravje vratne hrbtenice. Poznavanje dejavnikov tveganja zagotavlja uspešno preventivo pred razvojem večjih težav in pravočasno ukrepanje ob morebitnem pojavu bolečin.
Med pogoste dejavnike tveganja spadajo:
dolgotrajno sedenje (prisilne drže, računalniško delo, vozniki),
slaba telesna drža (sključena drža je pogosto povezana s pomanjkljivo mišično močjo vratu in ramena),
pomanjkanje gibanja (telesna aktivnost pomaga regulirati mišično napetost vratnih mišic),
stres in psihična napetost (psihološki faktorji močno vplivajo na izražanje bolečine),
Najpogosteje se cervikalgija kaže kot lokalizirana bolečina v vratu, ki je lahko topa, pekoča ali ostro zbadajoča. Bolečina se pogosto poslabša pri dolgotrajni drži ali določenih gibih glave in vratu.
Prisotna je lahko tudi okorelost, zmanjšana gibljivost vratne hrbtenice ter občutek napetosti v mišicah. V nekaterih primerih se bolečina lahko razširi v ramena, lopatice ali celo zgornji del rok. Pacienti pogosto poročajo tudi o glavobolih, vrtoglavici ali občutku nestabilnosti.
V nekaterih primerih se pojavijo tudi senzorične motnje, kot sta mravljinčenje in odrevenelost. Pri izrazitejših primerih lahko cervikalgija vpliva tudi na kakovost spanca, koncentracijo in splošno kakovost življenja.
Diagnoza temelji na anamnezi in kliničnem pregledu, saj je cervikalgija sama po sebi definirana kot bolečina neznanega izvora. Za izključitev resnejših ali prikritih patologij se uporabi tudi slikovna diagnostika (RTG, MR, CT), zlasti kadar so prisotni nevrološki simptomi.
Pri anamnezi smo pozorni na znake in simptome resnejših stanj, ki narekujejo na dodatno napotitev k zdravniku. Lahko si pomagamo tudi z raznimi vprašalniki (Neck Disability Index). Pri kliničnem pregledu ovrednotimo držo, gibljivost (predvsem funkcionalne gibe) in mišično moč, prizadeto področje palpiramo in opravimo ustrezno nevrološko oceno.
V sklopu kliničnega pregleda izvedemo tudi specialne ortopedske teste ter po potrebi stanje klasificiramo po Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja (MKF). Ta klasifikacija vrednoti resnost stanja na podlagi številnih parametrov življenja – zmožnost sodelovanja v družbi, neodvisnost pri opravilih ter vpliv okolja in osebnih dejavnikov.
Zdravljenje
V začetni fazi cervikalgije je ključnega pomena, da lajšamo bolečine in zmanjšujemo vnetje s pomočjo počitka, zdravil in lokalnega hlajenja s Sixtus ultrazvočno krioterapijo. K hitrejšemu izboljšanju stanja pripomorejo tudi druge instrumentalne metode, kot sta Summus laserska terapija in TECAR Wintecare terapija.
Pomembno je, da kljub bolečinam ohranjamo gibljivost z vajami, da preprečimo morebitno otrdelost in zakrčenost mišic. V sklopu celostnega fizioterapevtskega zdravljenja vam v kliniki Medicofit specialist pripravi individualiziran program vadbene terapije. Pri obravnavi cervikalgije se v določenih primerih poslužujemo tudi uporabe tehnikmanualne terapije, ki omogočajo sprostitev mišic in izboljšajo splošno prekrvavitev.
Ko se bolečina umiri z vajami za krepitev vratnih mišic (predvsem kratkih iztegovalk in upogibalk vratu), izboljšanje gibljivosti (raztezanje) inkorekcijo drže. Redna in pravilna vadba nam pomaga okrepiti vratno področje ter zmanjšati možnosti ponovitve težav.
Na koncu, v post-rehabilitacijski fazi, je glavni poudarek na ohranjanje doseženih rezultatov. V okviru programa preventivnega vzdrževanja stanja omogočamo redno izvajanje predpisanega programa vaj. Specialist vam prav tako svetuje glede ustreznih prilagoditev delovnega okolja. Z rednim izvajanjem terapevtske vadbe preprečimo ponoven pojav bolečin.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 34-letni programer, ki večino dneva preživi za računalnikom, je po mesecih bolečin v vratu in vse pogostejših glavobolih obiskal diagnostično terapijo. Razen omenjenega, predhodno ni imel večjih zdravstvenih težav.
Začetno stanje: Pacient je poročal o stalni napetosti v zatilju, izraziti bolečini ob daljšem sedenju in izvajanju dela ter občutku zmanjšane gibljivosti. Delno omejitev gibljivost, predvsem pri gibu rotacije v desno, smo tudi potrdili s kliničnim testiranjem. Ugotovljena je bila tudi oslabljena mišična funkcija globokih fleksorjev vratu in povečana napetost mišice trapezius obojestransko.
Potek zdravljenja: Zdravljenje je v uvodni fazi vključevalo tehnike manualne terapije, katere smo kombinirali s TECAR terapijo in udarnimi valovi. Ob izboljšanju simptomov je bil večji poudarek namenjen terapevtski vadbi za aktivacijo globokih mišic vratu. V sklopu vadbene terapije smo pozornost namenili tudi krepitvi preostalih mišic hrbta kot tudi mišic ramenskega obroča.
Končno stanje: Po zaključenem zdravljenju je pacient poročal o občutnem izboljšanju stanja, odsotnosti glavobolov ter večjem udobju pri vsakodnevnem delu za računalnikom.
Statistični podatki o pojavnosti bolečine v vratu poročajo, da cervikalgija prizadene več kot polovico ljudi vsaj enkrat v življenju. Fizioterapija pomaga zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost in okrepiti mišice s celostnim pristopom zdravljenja!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza cervikalgije je običajno dobra, saj večina oseb občuti izboljšanje stanja že v nekaj tednih. Ob pomanjkanju ustrezne obravnave se lahko razvije kronična bolečina, katero je potrebno zdraviti dalj časa.
Rehabilitacija traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od resnosti težav. Akutna faza zdravljenja je relativno kratka, kinezioterapevtska faza pa poteka dlje časa. Post-rehabilitacija vključuje redno vadbo in skrb za pravilno držo, da preprečimo ponovitev težav.
González-Rueda, V., Hidalgo-García, C., Rodríguez-Sanz, J., Bueno-Gracia, E., Pérez-Bellmunt, A., Rodríguez-Rubio, P. R. in López-de-Celis, C. (2020). Does Upper Cervical Manual Therapy Provide Additional Benefit in Disability and Mobility over a Physiotherapy Primary Care Program for Chronic Cervicalgia? A Randomized Controlled Trial. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(22), Art. 22. https://doi.org/10.3390/ijerph17228334
Gou, L. in Zheng, Q. (2023). How to reduce the risk of cervicalgia and low back pain in obese individuals: A mendelian randomization study. Medicine, 102(18), e33710. https://doi.org/10.1097/MD.0000000000033710
Shostak, N. A., A, S. N., Pravdyuk, N. G., G, P. N., Shostak, N. A., Александровна, Ш. Н., Pravdyuk, N. G. in Григорьевна, П. Н. (2010). CERVICALGIA – SOME PROBLEMS OF DIAGNOSIS AND TREATMENT. Pharmateca, 13, Art. 13.
