Zdravljenje rupture Ahilove tetive: ali je vedno potrebna operacija?

Največja in najdebelejša tetiva v našem telesu je Ahilova tetiva, za katero ni polemike ali gre za najpogosteje poškodovano vez. Zabeležena incidenca rupture Ahilove tetive niha od 11 do 37 na 100,000 prebivalcev. Moški so 2 do 12 krat bolj dovzetni za tovrstno poškodbo v primerjavi z ženskami.

Ruptura Ahilove tetive je delna ali popolna prekinitev tetive med mečnimi mišicami in petnico, do katere pogosto pride pri športni aktivnosti ob sunkovitem odrivu. Poškodbo spremljajo nenaden boleč pok, oteklina, modrica ter nezmožnost hoje po prstih.

Tetiva je vezivna struktura oziroma gibljivi kolagenski trak, ki povezuje mišico s kostjo in ima eno največjih nateznih trdnosti med vsemi mehkimi tkivi. Moč, ki je potrebna za absorpcijo obremenitev mišičnega krčenja, pripisujemo hierarhični strukturi in sestavi tetivnih vlaken. 

Tetivna vlakna so grajena iz vezivnega tkiva, v katerem je le 2 % elastina in kar od 65 do 80 % kolagena. Kolagen daje tetivi trdnost in odpornost. Ahilova tetiva lahko prenese obremenitev, ki približno štirikrat večja od posameznikove telesne teže in kar 7,7-krat večjo silo od telesne teže posameznika pri teku.

Ali se je tudi vam pripetila ta neljuba poškodba? Morda niste prepričani, ali ste si Ahilovo tetivo zgolj prekomerno raztegnili, ali v celoti pretrgali? V nadaljevanju vam predstavljamo najpomembnejše informacije o rupturi Ahilove tetive.

Naročite se na rehabilitacijo rupture Ahilove tetive

Ahilova tetiva, ki je dolga nekje 15 centimetrov omogoča mišicama gastrocnemius in soleus gib plantarne fleksije stopala (dvig na prste), mišicama plantaris in gastrocnemius pa gib fleksije oziroma upogib kolenskega sklepa.

Ahilova tetive je najmočnejša tetiva v človeškem telesu, sestavljena in gostih kolagenskih vlaken. Prekrvavitev je najbolj omejena v njenem srednjem delu, kar povečuje tveganje za degenerativne spremembe in poškodbe.

V največ primerih prihaja do rupture Ahilove tetive v območju od 2 do 6 cm nad narastiščem. Kakršnekoli obremenitve na Ahilovo tetivo, ki izzovejo raztegnitev za več kot 8 do 10 % njene dolžine, povzročijo popolno rupturo.

Do preobremenitve Ahilove tetive lahko pride zaradi nenadzorovanega povečanja količine treningov, nezadostne regeneracije po treningu, prehitre vrnitve v šport po daljši pavzi, neustrezne obutve ob izvajanju športne aktivnosti, slabe stabilizacije stopala in zmanjšane moči ter gibljivosti mečnih mišic.

Ruptura Ahilove tetive ima akutno in kronično fazo. V akutni fazi poškodbe je prisotno vnetje, pri čemer sta pogost izvor vnetja bursa (bursitis) ali ovojnica tetive. Najpogosteje se težave z Ahilovo tetivo pojavijo na narastišču tetive na petnici ali pa 2 do 6 cm nad narastiščem. 

Zaradi zmanjšane tolerance vezivnega tkiva na obremenitev počitek sam po sebi dolgoročno ne zadostuje – potrebna je ciljna rehabilitacija in postopno obremenjevanje.

V kliniki Medicofit se zavedamo, da je postopna obremenitev Ahilove tetive z individualno prilagojenimi in progresivno usmerjenimi vajami ključni del uspešne rehabilitacije poškodbe.

Ruptura Ahilove tetive je največkrat spontana poškodba, ki se pojavi med aktivnimi posamezniki med 25. in 45. letom starosti. Pri izvajanju športne aktivnosti tetiva najpogosteje poči ob sunkovitem odrivu od tal. Tovrstna poškodba se največkrat pojavi pri športih, kot so košarka, tenis, nogomet, odbojka ali košarka.

Ob pretrganju tetive se začuti močna bolečina, zaradi katere se ni možno privzdigniti na prste ali peto. Ob natančnejšem pregledu se lahko občuti vrzel med pretrganima koncema. Velikokrat je v predelu pretrganja viden hematom.

Stopalo zaradi izgube tonusa troglave mišice triceps surae pade navzdol. V pomoč preverjanja rupture Ahilove tetive se uporabi Simmonds-Thompsonov test, kjer se z gnetenjem meč pri poškodovani osebi, ki leži na trebuhu na mehki podlagi ugotovi, da oseba nima moči za izvedbo giba plantarne fleksije stopala. V takšnem primeru je test pozitiven in potrjuje rupturo Ahilove tetive.

Zaradi izpostavljenosti tetive nezadostni regeneraciji in s tem slabe prekrvavitve tik nad narastiščem, ni zadostnih hranil in krvi za učinkovito funkcioniranje. Ravno iz tega vidika pride do relativnega pomanjkanja dobre cirkulacije v spodnjem delu tetive. 

Če se ruptura pravočasno ne začne obravnavati, lahko pride do ponovne rupture na drugem mestu tetive. Takoj po poškodbi se priporoča nošnja opornice, ali v hudih primerih bolečine zaradi pretrganja, nošnja mavca. Zdravljenje rupture Ahilove tetive vključuje 6 do 8 tednov nošnje mavca, kjer je gleženj prve 4 tedne v plantarni fleksiji in naslednja 2 do 4 tedne v nevtralnem položaju.

S kirurškim pristopom se pojavlja zmanjšano tveganje ponovne rupture do približno 5 %, vendar je izbira zdravljenja odvisna tudi od tipa rupture. Kljub odločitvi posameznika za operativno zdravljenje pa je rehabilitacijski pristop po operativnem posegu vodilo za povrnitev moči in vzdržljivosti. 

Za odločitev zdravljenja s konzervativnim pristopom je tako vodena rehabilitacija s strani strokovnjakov iz področja fizioterapije in kineziologije tista ključna komponenta, ki poskrbi za uspešno vrnitev k prvotnim športnim aktivnostim.

V kliniki Medicofit pomagamo pri odločitvi glede najprimernejše obravnave rupture Ahilove tetive. Na splošno se kirurškega pristopa ne priporoča starejšim in/ali manj aktivnim osebam, saj je tveganje med operativnim posegom prevladujoče nagnjeno k nepotrebnim neželenim učinkom.

Naročite se na rehabilitacijo rupture Ahilove tetive

Rehabilitacija strgane ahilove tetive lahko traja tudi do 12 mesecev in ima eno izmed najdaljših časovnic rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb. Ker je eden izmed možnih zapletov brazgotinjenje, so vaje za izboljšanje obsega gibljivosti in vaje za moč pri odločitvi za konzervativno zdravljenje pokazatelj uspeha. 

Specializirana fizioterapija

Po odstranitvi mavca ali opornice, je nujen del rehabilitacije zmanjšanje togosti mišično-tetivnega prehoda in mobilizacija skočnega sklepa. Fizioterapija poskrbi za celjenje kolagenskih vlaken, kar pa omogoči povrnitev obsega gibljivosti zaradi dobre elastičnosti struktur. Pri vseh možnih pretrganjih tetive ob koncu rehabilitacije pride do ponovnega spoja vezivnega tkiva. 

V sklopu specializirane fizioterapije se izvede uvodna aplikacija terapevtskih vaj. Učinkovitost terapevtskega programa narekuje kvaliteto ponovne spojitve Ahilove tetive brez brazgotinjenja in, kako dobro se vzpostavi elastičnost in čvrstost Ahilove tetive.

Čeprav se posebnosti rehabilitacijskega protokola lahko razlikujejo, je fokus rehabilitacije fizioterapije in kineziologije preventiva ponovne rupture, kjer se prva dva meseca po odstranitvi mavca ali opornice z vajami osredotočimo na izboljšanje mišične moči po principu postopnega obremenjevanja in izboljšanje gibljivosti s skrbno izbranimi vajami.

Postopno vključevanje instrumentalnih in manualnih fizioterapevtskih tehnik v naslednjem mesecu oziroma v času obdobja zmanjšanja hematoma vključuje limfno drenažo, Sixtus krioultrazvočno terapijo, uporabo visokoenergetskega Summus laserja, kot tudi EMS DolorClast udarnih valov. V kliniki Medicofit uporabljamo tudi HiTop visokotonsko elektroterapijo. V začetni fazi zdravljenja se za izboljšanje regenerativnih procesov poslužujemo tudi uporabe TECAR terapije. 

Kineziologija prevzame vodilno vlogo v srednji in pozni fazi rehabilitacije rupture Ahilove tetive. Tri do šest mesecev po poškodbi se prične horizont pospešenega izvajanja vaj za moč in proprioceptivne vadbe ob nadzoru strokovnega osebja iz kineziološkega področja. 

Postakutna kineziologija

V prvem mesecu izvajanja vaj se svetuje uvajanje izometričnih vaj, kjer je značilno statično zadrževanje različnih položajev ob hkratnem mirovanju mišičnih pripojev. Kljub mirovanju se v mišici razvija ustrezno velika sila. 

Seveda pa se ob uspešno zaključeni začetni fazi zdravljenja, torej pri postopnem aktiviranju mišičnih vlaken, mišica lahko adaptira na dovršene sile, zato vadbo nadaljujemo z usmerjenim planom koncentričnih in ekscentričnih mišičnih naprezanj ali t.i. pliometričnega pristopa. 

Ob končani strukturirani rehabilitaciji pod nadzorom strokovnjakov, je v domačem okolju izredno priporočljivo nadaljevati z vajami, ki se jih oseba predhodno nauči pod nadzorom strokovnjakov. Z nadaljevanjem vaj se izvzame možna hiperdorzifleksija stopala, saj vaje zadostno stabilizirajo celoten gleženj.

Rehabilitacija in celjenje Ahilove tetive lahko trajata od 6 mesecev do 1 leta, kar dobro pojasnjuje tezo, da ima Ahilova tetiva kar 7,5-kratni nižji metabolizem v primerjavi s skeletno mišico. Ob nepravilnem pristopu rehabilitacijskega protokola lahko poškodovanci občutijo bolečine v predelu poškodbe še 1 do 2 leti po nastali poškodbi.

Velik dejavnik tveganja neustrezne rehabilitacije po pretrganju Ahilove tetive so oblike sekundarnega ahilarnega tendinitisa oz. ahilarne tendinopatije.

V kliniki Medicofit se zavedamo možnih posledic neučinkovitega zdravljenja rupture Ahilove tetive, zato s pristopom, ki temelji na holističnem vidiku diagnostike, fizioterapije in kineziologije poskrbimo za natančno nadzorovano rehabilitacijo. Vodimo vas na poti do odlične sposobnosti prenašanja športnih obremenitev!

Čretnik, Andrej, Miloš Kosanović in Miroslav Batišta. Pretrganje Ahilove tetive. Dostopno na: https://medrazgl.si/arhiv/mr97_3_08.pdf 

Holm, C., M. Kjaer in P. Eliasson. 2014. Achilles tendon rupture – treatment and complications: A systematic review. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24650079/ 

Park, Seung-Hwan, Ho Seong Lee, Ki Won Young in Sang Gyo Seo. 2020. Treatment of Acute Achilles Tendon Rupture. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32117532/