Bolečine v ledvenem delu hrbtenice – kaj je lahko narobe?

Bolečina v ledvenem delu hrbtenice ni nikakršna novost, saj doleti veliko ljudi različnih starosti. Večina ljudi vsaj enkrat doživi zbadanje v križu, pri nekaterih pa gre za stanje dolgotrajnih epizod bolečin, ki kar ne prenehajo. Ali se je tudi vam zgodilo, da vam je kdaj bolečina v ledvenem delu preprečila vstati iz postelje, dvigniti otroka ali preprosto uživati v sprehodu?

Prav bolečine v ledvenem delu spadajo med najpogostejše težave sodobnega človeka. Čeprav se velikokrat sploh ne oziramo na vzrok nastanka, nas lahko z bolečinami telo opozarja na nekaj resnejšega. V tem primeru se je zagotovo smiselno obrniti na strokovnjake – fizioterapevte v kliniki Medicofit, ki vam bodo z individualizirano rehabilitacijo pomagali do življenja brez omejitev!

Zanimivost! Študije poročajo, da je pri 28–40 % vseh pacientov, ki se soočajo z bolečinami v ledvenem predelu, krivec diskogena bolečina. Kot že samo ime pove, je diskogena bolečina primarno povezana z različnimi poškodbami medvretenčnih diskov.

Ali je vzrok za hude bolečine preveč sedenja? Morda slaba drža? Ali celo skrit zdravstveni problem? Skozi članek bomo raziskali, zakaj se bolečine sploh pojavijo, kako jih prepoznamo in kaj lahko storimo, da si olajšamo svoje vsakodnevne skrbi. Hitro ukrepajte in vaš križ vam bo hvaležen!

Naročite se na zdravljenje bolečin v ledvenem delu

Vzrokov za nastanek je več, mednje prištevamo degeneracijo medvretenčnega diska (postane tanjši in lahko poči), vnetna stanja (posledica draženja živčnih končičev) in hernijo diska (izbočenje jedra, ki prodre skozi zunanji obroč diska).

Samo bolečino lahko povzročijo razne degenerativne spremembe hrbtenice (npr. spondiloza ali stenoza spinalnega kanala), poškodbe (zlomi), tumorji, dolgotrajno sedenje kot tudi slaba drža.

V večini primerov ni prisoten zgolj en vzrok, temveč je bolečina posledica različnih stanj!

Dejavniki tveganja

Med dejavnike tveganja, ki pomembno vplivajo na razvoj bolečine v ledvenem predelu, spadajo:

• Starost,
• genetska predizpozicija,
• neprimerna telesna drža,
• že prisotne zdravstvene težave,
• pretekle poškodbe hrbtenice,
• povišana telesna masa in
• nezdrav življenjski slog.

Kateri so pogosti spremljajoči simptomi pri težavah v ledvenem delu?

• Prisotnost bolečine (pogosto je globoka in topa),
• poslabšanje bolečine z obremenitvijo,
• mišična napetost,
• občutek šibkosti,
• mravljinčenje in
• otrplost.

Bolečine v ledvenem predelu se lahko izražajo na različne načine, od blagih in prehodnih do hudih in dolgotrajnih, ki vplivajo na vsakodnevno življenje!

Naročite se na zdravljenje bolečin v ledvenem delu

Diagnostična terapija je osredotočena na prepoznavanje vzroka bolečine in se prične s temeljito anamnezo in pridobitvijo vseh informacij o poškodbi. Temu sledi razširjen klinični pregled. V sklopu tega se izvedejo pasivni kot aktivni gibi hrbtenice v kombinaciji z ortopedskimi testi za specifične patologije. V primeru distalnega sevanja simptomov v področje zadnjice ali ob prisotnosti sevanja v nogo, izpada senzorike oziroma motorike naredimo tudi nevrološki pregled dermatomov, miotomov in refleksov.

Prav tako področje primerno palpiramo in preverimo podajnost vretenc. V primeru, da je to potrebno se poslužimo še slikovnih diagnostičnih metod (RTG, MR in CT). Na podlagi vseh informacij pripravimo celosten načrt fizioterapevtske obravnave.

Fizioterapevtsko zdravljenje

Zdravljenje bolečine v ledvenem delu skoraj vedno poteka konzervativno. Ob pojavu akutnih bolečin se najprej svetuje počitek in omejitvijo dejavnosti, ki reproducirajo simptome. Za lajšanje hudih simptomov se svetuje tudi raba protibolečinskih in protivnetnih zdravil. Fizioterapija bolečine v ledvenem delu zajema Wintecare TECAR terapijo za uvodno zmanjšanje bolečine, medtem ko se za pospešitev regenerativnih procesov uporabljajo EMS Dolorcast udarni valovi.

Za izboljšanje gibljivosti posameznih hrbteničnih segmentov dosežemo s sklepno mobilizacijo, tako aktivno kot pasivno. Pri rehabilitaciji je ključno izvajanje vaj za živčno – mišični nadzor in propriocepcijo. Izjemno učinkovite so tudi vaje proti uporu, kjer začnemo z osnovnimi gibalnimi vzorci in progresivno gradimo na intenziteti in volumnu vadbe.

Specialisti kineziologi vas v nadaljevanju naučijo pravilno izvajati vaje za mišično – vezivno moč. Tekom tega procesa posamezniki napredujejo skozi proces progresivne obremenitve, ki zajema izometrične, koncentrične kot tudi ekscentrične vaje. Prav tako je pomembno delati na izboljšanju ravnotežja ter propriocepcije in hkrati uvajati funkcionalna in športno specifična gibanja (pri športnikih). Spodbuja se tudi aerobna vadba, predvsem takšna, ki posameznika veseli in jo je sposoben redno izvajati.

Preventivno vzdrževanje  pa je usmerjeno v management kroničnih stanj oziroma preprečitev nastanka le teh, vzdrževanje funkcionalnosti, sklepne moči in preprečitev ponovnega zagona bolečin. Edukacija o bolečini v ledvenem predelu je prav tako izredno pomembna, smiselno pa je tudi razmisliti o določenih prilagoditvah bivalnega in delovnega okolja.

Pravočasno ukrepanje in primerna rehabilitacija lahko bistveno pripomoreta k boljši kakovosti življenja!

Napoved je v večini primerov dobra, saj v 90 % primerov akutne bolečine izginejo v nekaj tednih, ne glede na specifičen vzrok. Kronične bolečine, ki trajajo več kot 12 tednov pa so bolj zapletene za obravnavo in zahtevajo dolgotrajno zdravljenje.

Torej naj bi rehabilitacija pri akutnih težavah trajala 4–6 tednov, pri subakutnih 6–12 tednov in pri kroničnih nekaj mesecev do pol leta.

Postopek rehabilitacije vključuje multidisciplinaren pristop s strokovnjaki fizioterapije in kineziologije iz klinike Medicofit. S pravilno podporo je torej mogoče zmanjšati bolečine v ledvenem delu hrbtenice in okrepiti telo za nadaljnje izzive!

Hall, A., Richmond, H., Copsey, B., Hansen, Z., Williamson, E., Jones, G., Fordham, B., Cooper, Z. in Lamb, S. (2018). Physiotherapist-delivered cognitive-behavioural interventions are effective for low back pain, but can they be replicated in clinical practice? A systematic review. Disability and Rehabilitation, 40(1), 1–9. https://doi.org/10.1080/09638288.2016.1236155

Izzo, R., Popolizio, T., D’Aprile, P. in Muto, M. (2015). Spinal pain. European Journal of Radiology, 84(5), 746–756. https://doi.org/10.1016/j.ejrad.2015.01.018

Lumbar Discogenic Pain. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 25. januar 2025, s https://www.physio-pedia.com/Lumbar_Discogenic_Pain

Manchikanti, L., Singh, V., Falco, F. J. E., Benyamin, R. M. in Hirsch, J. A. (2014). Epidemiology of Low Back Pain in Adults. Neuromodulation: Technology at the Neural Interface, 17, 3–10. https://doi.org/10.1111/ner.12018