Zlom zapestja je pogosta poškodba distalnega dela koželjnice oziroma radiusa, ki najpogosteje nastane pri padcu na iztegnjeno roko in povzroči bolečino, oteklino, omejeno gibljivost, šibek prijem ali vidno deformacijo zapestja. Uspešno zdravljenje temelji na natančni diagnostiki, ustrezni imobilizaciji ali operaciji ter strukturirani fizioterapevtski rehabilitaciji.
Collesov zlom, kot se pogosto imenuje zlom zapestja (zlom na predelu distalnega dela podlahti – koželjnice oz. radiusa), povzroči premik koželjnice navzgor, kar se posledično pokaže z vidno deformacijo. Poškodba zahteva natančno diagnozo in ustrezno zdravljenje, saj je primerno okrevanje ključno za povrnitev polne funkcije roke.
Ali veste, zakaj je zlom zapestja tako pogost? Ko se opiramo na roko, distalni del radiusa prenese približno 80 % teže, zato se na tem mestu pogosto pojavijo poškodbe. Zlomi zapestja so najpogosteje posledica padcev na iztegnjeno roko.
Kako dolgo traja rehabilitacija? Katere fizioterapevtske metode pospešijo celjenje? Članek bo predstavil potek okrevanja po zlomu zapestja in vas seznanil s postopki za čim hitrejšo vrnitev k normalnim aktivnostim!
Najpogostejši mehanizem poškodbejepadec na iztegnjeno roko, kjer zaradi kompresijskih sil v zapestju pride do dorzalnega premika in deformacije radiusa. Položaj zapestja in velikost sile navadno določata resnost poškodbe.
Vzrokov za nastanek poškodbe je več, pri mladih je zlom pogostoposledica udarca, pri starejših pa padca. Pri otrocih je značilna poškodba rastne ploščice, pri starejših pa na pojav zloma v veliki večini primerov vpliva osteoporoza.
Dejavniki tveganja
Med dejavnike tveganja, ki jih pogosto navajajo v znanstveni literaturi sodijo:
spol (ženske po menopavzi),
športno udejstvovanje (še posebej izstopajo kontaktni športi),
prometne nesreče,
povišana telesna teža in
osteoporoza.
Dejavniki tveganja povečujejo možnost poškodbe, zato je pomembno, da ukrepamo že ob pojavu prvih simptomov!
Kakšni so simptomi zloma zapestja?
Zlom zapestja je posledica prevelike zunanje sile. Tako kot pri zlomih drugih kosti, tudi v tem primeru govorimo o tipičnih simptomih.
Značilna klinična slika pri osebi z zlomom zapestja vključuje:
vidno deformacijo zapestja (posteriorni premik distalnega radiusa) in
oteklino.
Potrebno se je zavedati, da je v redkih primerih zlom zapestjaizolirana poškodba in, da so lahko prisotne še pridružene poškodbe. Med njih spadajo zlom skafoida in povečana občutljivost oziroma bolečina na področju drugih zapestnih kosti, dlani, komolca ali ramena.
Zdravljenjeje odvisno od vrste zloma, starosti osebe, stopnje fizične pripravljenosti in morebitnih drugih pridruženih stanj. Cilj je, da se zapestje v popolnosti vrne na prejšnjo raven delovanja in funkcioniranja. Pri zahtevnejših poškodbah je lahko potrebna operacija za stabilizacijo zloma zapestja in pravilno celjenje kosti.
Diagnoza
Osebe tekom anamneze pogosto poročajo o travmatičnem nastanku poškodbe, pri čemer je najpogosteje govora o padcu na iztegnjeno roko. Sledi dobro načrtovan klinični pregled, kjer pri opazovanju vidimo deformacijo zapestja, področje pa je na dotik boleče. Prav tako se preveri obseg gibljivosti zapestja in moč stiska pesti. V nekaterih primer je smiselno poškodbo ovrednotiti z DASH vprašalnikom.
Za natančnejšo diagnozo je potrebno izvesti RTG, ki je zlati standard za zlome zapestja. Prav tako je v uporabi CT, ki ima večjo natančnost pri ocenjevanju prizadetosti sklepov in MR, ki je koristen pri ocenjevanju poškodbi mehkih tkiv in vezi.
Primerjava možnosti zdravljenja zloma zapestja
Vidik
Konzervativno zdravljenje
Kirurško zdravljenje
Namen zdravljenja
Omogočiti pravilno celjenje zloma in postopno obnovo funkcije zapestja
Anatomska repozicija zloma in stabilna fiksacija kostnih fragmentov
Kako poteka zdravljenje?
Imobilizacija z mavcem ali opornico ter postopna fizioterapevtska rehabilitacija
Operativna stabilizacija z vijaki, ploščicami ali žicami ter pooperativna rehabilitacija
Prednosti zdravljenja
Neinvaziven pristop brez operativnih tveganj
Boljša stabilnost zloma in hitrejši začetek aktivne rehabilitacije
Kdaj je primerno?
Pri stabilnih zlomih brez večjega premika kostnih fragmentov
Pri nestabilnih, večfragmentnih ali zamaknjenih zlomih zapestja
Tveganja
Togost zapestja, zmanjšana gibljivost ali nepravilno zaraščanje zloma
Kirurška tveganja, draženje mehkih tkiv ali pooperativne komplikacije
Trajanje okrevanja
Običajno 6–12 tednov, odvisno od vrste zloma in rehabilitacije
Več tednov do nekaj mesecev, odvisno od zahtevnosti zloma in operativnega posega
Natančna diagnoza je ključna za uspešno zdravljenje, saj omogoča pravočasno in ciljno usmerjeno rehabilitacijo!
Zdravljenje
V akutni fazi je svetovana imobilizacija. Operativni poseg z odprto fiksacijo zloma omogoča boljšo funkcionalnost roke, kar pozitivno vpliva na prognozo. Vse pogosteje se uporabljajo postopki pospešene rehabilitacije, ki, v primerjavi s tradicionalno rehabilitacijo, daje boljše rezultate.
Na začetku fizioterapevtskega zdravljenja se svetuje uporaba Wintecare TECAR terapije za zmanjšanje bolečine, Sixtus ultrazvočne krioterapije za zmanjšanje otekline in nežno razgibavanje ter sklepna mobilizacija. Za hitrejšo regeneracijo tkiva in pospešeno celjenje se uporablja tudi Summus laserska terapija.
Naslednja faza je namenjena krepitvi in povečanju obsega giba. Za zelo učinkovite veljajo vaje drsenja tetiv in vaje za izboljšanje propriocepcije zapestja. Pri tem je smiselna uporaba terapije z ogledalom, vaj za izboljšanje sklepne stabilnosti ter v nadaljevanju uporaba Powerball pripomočka. Verjetno najpomembnejši del rehabilitacije predstavlja krepitev mišic prstov, zapestja, komolca in rame.
Terapevtski postopki po zlomu zapestja
Postopek
Učinek
Indikacija
Diamagnetna terapija PERISO
Zmanjša oteklino, bolečino in pospeši regeneracijo tkiv po zlomu.
Pooperativna oteklina, bolečina in počasnejše celjenje mehkih tkiv.
TECAR terapija
Izboljša prekrvavitev in pospeši obnovo mehkih tkiv.
Togost zapestja, mišična napetost in kronične bolečine po imobilizaciji.
Specialne manualne tehnike
Izboljšajo sklepno gibljivost in zmanjšajo togost zapestja.
Omejena gibljivost po imobilizaciji ali operativnem zdravljenju.
Mobilizacija brazgotine in mehkih tkiv
Zmanjša adhezije tkiv in izboljša drsenje struktur.
Pooperativne brazgotine, občutek zategovanja in zmanjšana gibljivost.
Terapevtske vaje za gibljivost in moč
Obnovijo funkcijo zapestja, prijem in mišično moč.
Oslabljena muskulatura, zmanjšana moč prijema in funkcionalne omejitve.
Proprioceptivni trening
Izboljša koordinacijo in nadzor gibanja zapestja.
Slabša kontrola zapestja pri vsakodnevnih opravilih ali športu.
Postopno funkcionalno obremenjevanje
Poveča toleranco tkiv na obremenitev in zmanjša tveganje za ponovne težave.
Povratek k delu, športu in zahtevnejšim funkcionalnim aktivnostim.
Pozor! Pri rehabilitaciji moramo biti pozorni, da roke in zapestja prekomerno ne obremenjujemo. To še posebej velja za fazo celjenja zloma.
Tekom rehabilitacije se vseskozi poslužujemo primernegaobremenjevanja sklepa in kostnih struktur. Kasneje se uvaja tudi pliometrične aktivnosti, ki so prilagojene vsakemu posamezniku in njegovim ciljem. Med takšne spadajo sklece z odrivom ali boksanje vreče. Na takšen način se bo kost še dodatno prilagodila na obremenitve.
Ali veste kakšna je najboljša vadba za izboljšanje moči kosti? To je redna vadba proti uporu z dodatkom udarnih aktivnosti, saj zgolj obremenjevanje kostnine omogoča izboljšanje njene trdnosti.
Po končanem zdravljenju ima pomembno vlogo tudi faza preventivnega vzdrževanja stanja, ki je ključna za ohranjanje povrnjene moči, gibljivosti in funkcionalnosti roke. Potrebno je redno vzdrževati moč mišic, gibljivost zapestja in koordinacijo med posameznimi gibi.
Celostna fizioterapevtska obravnava po zlomu zapestja je ključnega pomena, saj pomaga pri obnovi gibljivosti, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcije zapestja, s čimer omogoča uspešno okrevanje.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza je odvisna od resnosti zloma, načina zdravljenja (konzervativno ali kirurško) in posameznikovega telesnega zdravja. Prognoza je največkrat dobra, če se upošteva navodila zdravnika in fizioterapevta.
Trajanje rehabilitacijeje pri lažjih zlomih po imobilizaciji 6-10 tednov fizioterapije, pri težjih zlomih pa so potrebni vsaj trije mesece rehabilitacije. Popolno okrevanje pri večini traja od3 do 6 mesecev.
V kliniki Medicofit poskrbimo za hitro in varno okrevanje zapestja, da se lahko v popolnosti in brez omejitev vrnete k svojim aktivnostim!
Pogosta vprašanja
Kdaj lahko po zlomu zapestja ponovno uporabljam roko za vsakodnevna opravila?
Lažja vsakodnevna opravila lahko postopno uvajate, ko je zlom stabilen, bolečina nadzorovana in zdravnik dovoli obremenjevanje roke.
Na začetku so primerne aktivnosti, kot so hranjenje, oblačenje in nežno prijemanje lažjih predmetov, izogibati pa se je treba sunkovitim gibom, opiranju na roko in dvigovanju težjih bremen. Če se po aktivnosti pojavita večja oteklina ali bolečina, je obremenitev prehitra.
Zakaj so prsti po zlomu zapestja še vedno otekli in trdi?
Oteklina in togost prstov po zlomu zapestja sta pogosti posledici imobilizacije, zmanjšanega gibanja, pooperativnega ali po poškodbenega vnetja ter slabšega limfnega odtoka.
Pomembno je zgodnje, varno razgibavanje prstov, komolca in rame, saj dolgotrajna neaktivnost poveča tveganje za togost in slabši prijem. Če se oteklina stopnjuje, prsti postanejo hladni, modrikasti ali izrazito boleči, je potreben pregled.
Kdaj lahko po zlomu zapestja ponovno vozim avto?
Vožnja je primerna šele, ko ne nosite več mavca ali opornice, imate dovolj gibljivosti in moči za varen prijem volana ter lahko brez bolečine izvedete hiter odziv.
Pri zlomu dominantne roke je vrnitev k vožnji pogosto počasnejša, ker je nadzor volana slabši. Vožnja z imobilizirano roko ni priporočljiva, saj omejuje reakcijski čas in lahko vpliva na varnost ter zavarovalno odgovornost.
Ali je mravljinčenje po zlomu zapestja normalno?
Blago prehodno mravljinčenje se lahko pojavi zaradi otekline, pritiska mavca ali draženja živcev po poškodbi. Vendar vztrajno mravljinčenje, odrevenelost palca, kazalca ali sredinca, izguba občutka ali slabšanje moči prijema niso normalni znaki okrevanja.
Takšni simptomi lahko kažejo na utesnitev živca ali pretesno imobilizacijo, zato zahtevajo pravočasno strokovno oceno.
Kdaj lahko po zlomu zapestja ponovno delam sklece ali se oprem na roko?
Opiranje na roko, sklece in podobne obremenitve so primerne šele, ko je kost zaceljena, zapestje dovolj gibljivo, bolečina minimalna in moč roke primerljiva z zdravo stranjo.
Najprej se uvaja delna obremenitev, na primer opora ob steno ali mizo, šele nato opora na tleh. Prezgodnje obremenjevanje lahko poveča bolečino, draženje sklepov in upočasni funkcionalno okrevanje.
Dadgal, R. (2021). PHYSIOTHERAPY REHABILITATION OF DISTAL RADIAL FRACTURE TO ENHANCE THE ACTIVITY OF DAILY LIVING. Journal of Medical pharmaceutical and allied sciences, 10, 3343–3345. https://doi.org/10.22270/jmpas.V10I4.1270
Quadlbauer, S., Pezzei, Ch., Jurkowitsch, J., Rosenauer, R., Kolmayr, B., Keuchel, T., Simon, D., Beer, T., Hausner, T. in Leixnering, M. (2020). Rehabilitation after distal radius fractures: is there a need for immobilization and physiotherapy? Archives of Orthopaedic and Trauma Surgery, 140(5), 651–663. https://doi.org/10.1007/s00402-020-03367-w
Wu, J. C., Strickland, C. D. in Chambers, J. S. (2019). Wrist Fractures and Osteoporosis. Orthopedic Clinics, 50(2), 211–221. https://doi.org/10.1016/j.ocl.2018.10.004
