Imate občutek, kot da koža izgublja svojo mehkobo in se počasi zateguje? Za tem preprostim znakom se lahko skriva veliko več – proces, v katerem telo začne delovati proti samemu sebi. Tisto, kar se sprva zdi le sprememba na površini, lahko sčasoma omeji gibanje, oslabi mišice in vpliva celo na delovanje notranjih organov.
Skleroderma ali sistemska skleroza je kronična avtoimuna bolezen vezivnega tkiva, pri kateri imunski sistem pretirano spodbuja nastanek kolagena. To vodi v odebelitev in otrdelost kože ter postopno izgubo elastičnosti tkiv. Bolezen se lahko pojavi v blažji obliki, omejeni le na kožo (lokalizirana skleroderma) ali sistemski, ki prizadene tudi notranje organ, kot so pljuča, srce in prebavila.
Vzrok bolezni še vedno ni povsem raziskan, vendar strokovnjaki menijo, da pri njenem nastanku sodeluje kombinacija genetskih, imunoloških in okoljskih dejavnikov. Sprožilci so lahko tudi okužbe, izpostavljenost toksinom ali dolgotrajen stres. Čeprav zdravila, ki bi bolezen popolnoma pozdravilo ni, lahko sodobni pristopi zdravljenja bistveno upočasnijo napredovanje simptomov.
Natančno zasnovan proces fizioterapije ima izredno pomembno vlogo, saj z usmerjenimi vajami za ohranjanje gibljivosti, primernim raztezanjem in tehnikami za sproščanje mehkih tkiv pomagamo zmanjševati kontrakture, izboljšati cirkulacijo in ohranjati funkcionalnost. Fizioterapija pri sklerodermi ni le podpora zdravljenju, temveč eden glavnih dejavnikov pri ohranjanju kakovosti življenja.
Ker se skleroderma pogosto razvija počasi, je zgodnje prepoznavanje sprememb in pravočasno vključevanje v fizioterapevtski program odločilno za dolgoročno gibljivost in samostojnost posameznika!
Natančen vzrok za nastanekše vedno ni znan, vendar raziskave kažejo, da gre za kombinacijo genetske nagnjenosti in vplivov okolja. Pri osebah imunski sistem začne delovati nepravilno in začne napadati lastno vezivno tkivo, kar sproži pretirano tvorbo kolagena in posledično zadebelitev ter otrdelost kože in notranjih organov.
Med najbolj pogoste dejavnike tveganja spadajo:
genetska predispozicija (bolezen se pogosteje pojavlja pri osebah, ki imajo v družini prisotne avtoimune bolezni),
spol in starost (skleroderma prizadene predvsem ženske, najpogosteje med 30. in 50. letom starosti),
okoljski vplivi (dolgotrajna izpostavljenost silicijevemu prahu, topilom, vinilkloridu ali nekaterim pesticidom lahko poveča tveganje za razvoj bolezni),
okužbe (nekatere virusne okužbe lahko sprožijo imunski odziv, ki vodi v avtoimunsko reakcijo) in
hormonski in stresni dejavniki (hormonska nihanja ter kronični stres lahko vplivata na imunsko ravnovesje in povečata tveganje za izbruh bolezni).
Skupni učinek omenjenih dejavnikov tveganja povzroči kompleksen in nepredvidljiv potek bolezni, zaradi česar je zgodnje prepoznavanje simptomov in pravočasna obravnava ključna za preprečevanje napredovanja skleroderme.
Značilni simptomi
Značilni simptomi skleroderme so zelo raznoliki in se razlikujejo glede na obliko in obseg bolezni. Najbolj prepoznaven znak je zadebeljena, napeta in sijoča koža, pogosto najprej na prstih nog, obrazu ali podlakti. Sčasoma lahko pride do omejene gibljivosti sklepov, otrdelosti mišic in Raynaudovega pojava, pri katerem se prsti ob mrazu ali stresu obarvajo belo, modro zaradi motenega pretoka krvi.
Pri sistemski obliki bolezni se lahko pojavijo tudi težave z dihanjem, prebavo in srcem, saj skleroderma prizadene tudi notranje organe. Pogosta sta utrujenost in bolečina v sklepih, ki močno vplivata na kakovost življenja.
Zgodnje prepoznavanje znakov in čimprejšnji začetek strokovno nadzorovanega zdravljenja je ključnega pomena, saj lahko ciljno usmerjena terapija bistveno pripomore k ohranjanju gibljivosti, zmanjšanju bolečin ter izboljšanju splošne funkcionalnosti osebe!
Celosten pristop zdravljenja, ki se ustrezno dopolnjuje s strokovno vodeno fizioterapijo je ključen za ohranjanje funkcionalnosti, gibljivosti in preprečevanje napredovanja kontraktur, Zgodnje vključevaje v rehabilitacijski proces dokazano izboljšuje kakovost življenja, zmanjšuje togost sklepov ter ohranja mišično moč. Fizioterapevtska obravnava je usmerjena predvsem v vzdrževanje elastičnosti vezivnega tkiva in preprečevanje izgube gibljivosti, ki nastaja zaradi fibroze kože in podkožja.
V terapevtskem procesu izvajamo ciljno usmerjene raztezne tehnike, vaje za ohranjaje fine motorike prstov ter specifične kineziološke vaje za povečanje mobilnosti sklepov. Pogosto vključimo tudi mehko-tkivno mobilizacijo in tehnike miofascialnega sproščanja, s katerimi izboljšamo prekrvavitev in zmanjšamo občutek napetosti v tkivih.
Pomemben del fizioterapije predstavljajo tudi dihalne vaje, saj skleroderma pogosto prizadene pljuča in prsno steno. Z usmerjenimi vajami dihalne kontrole in krepitve dihalnih mišic vzdržujemo optimalno ventilacijo in zmanjšujemo občutek zadihanosti. Ob tem spodbujamo posameznike k redni, zmerni telesni aktivnosti, ki preprečuje zmanjšanje vzdržljivosti ter pripomore k boljšemu psihofizičnem počutju.
V znanstvenih raziskavah poudarjajo pomembnost aerobne vadbe za kardiovaskularno zdravje. V primerih z izraženimi omejitvami gibljivosti se uporabljajo tudi individualno prilagojene ortoze, ki pomagajo pri vzdrževanju pravilne pozicije sklepov in preprečevanju deformacij.
Fizioterapija ima tudi edukativno vlogo – osebo naučimo tehnik za samostojno izvajanje vaj, pravilnega raztezanja in ergonomskih prilagoditev, ki olajšajo vsakodnevne aktivnosti. S tem podaljšamo pozitiven učinek fizioterapevtske obravnave in omogočimo dolgoročno ohranjanje funkcionalne neodvisnosti.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri sklerodermi je zelo odvisna od obsega prizadetosti organov in hitrosti napredovanja bolezni. Z zgodnjim začetkom zdravljenja in individualno prilagojene fizioterapije lahko pomembno upočasnimo izgubo gibljivosti in ohranimo funkcionalnost sklepov.
Rehabilitacija je običajno dolgotrajen proces, ki zahteva vztrajnost, redno gibalno terapijo in stalno prilagajanje terapevtskega programa glede na posameznikovo stanje.
Tore, N. G., Bayram, S., Pala, G. G., Vasi, I. in Oskay, D. (2025). Which physiotherapy method is more effective for hand rehabilitation in patients with scleroderma: Physiotherapist-guided telerehabilitation or independent home-based exercise program? Journal of Hand Therapy. https://doi.org/10.1016/j.jht.2025.06.002
Varga, J., Denton, C. P., Wigley, F. M., Allanore, Y. in Kuwana, M. (2016). Scleroderma: From Pathogenesis to Comprehensive Management. Springer.
