Preprečite zimsko poškodbo s fizioterapijo

Topel čaj, mehka odeja in udoben kavč pred televizijo so popolna kombinacija za mrzle zimske dni, ko se dan hitro poslovi. Za večino ljudi, zima predstavlja letni čas, ko se zunanje aktivnosti prestavijo v notranjost – za ogrevane štiri stene.

Zimsko vreme s seboj prinaša sneg, led, mokroto, poledenele ceste in pločnike, ki so popolni dejavniki tveganja za nastanek poškodb.

Zimske poškodbe so izredno pogoste in nevarne, zato je ključnega pomena pravočasno fizioterapevtsko zdravljenje.

V nadaljevanju vam predstavljamo najpogostejše zimske poškodbe, kdaj fizioterapevt pomaga preprečiti zimsko poškodbo, kdaj je pravi čas za obisk zasebnega fizioterapevta po zimski poškodbi, kako si pomagate sami doma in 5 preventivnih nasvetov pred nastankom zimskih poškodb.

Zasnežen in poledenel pločnik je najpreprostejši način za boleč padec in posledično nastanek poškodb kot so zlomi, zvini, bolečine v hrbtu in poškodbe glave.

Ali ste vedeli, da se večina padcev, statistično gledano od 56% do 74%, zgodi prav v zimskem času? (2)

Padci najpogosteje povzročijo zlom zapestja, podlahti, kolka in gležnja (3).

Pogost pojav pri padcih je zvin gležnja, ki se ob nezdravljenju ali neustrezni rehabilitaciji razvije v kronično nestabilnost. Pravilna fizioterapija prepreči razvoj bolezni in deluje preventivno pred nastankom novih poškodb.

Zvin se opredeljuje kot pretiran nateg ali ruptura ligamenta, ki povezuje dve kosti med seboj.

Starejša populacija je dovzetnejša za padce in nastale poškodbe zaradi zmanjšane gibalne funkcije in zunanjih vremenskih vplivov (1).

V primeru hudega padca, kjer pride do poškodb glave, izgube zavesti, slabosti in bruhanja je potrebna nujna medicinska pomoč.

Poškodbe po padcih so raznolike in fizioterapevti imajo rešitev za vsako od njih.

Pričetek fizioterapevtskega zdravljenja takoj po padcu je ključnega pomena, saj pomembno vpliva na izhod rehabilitacije in ponovno vzpostavitev funkcije telesa.

Glavni namen zasebne fizioterapije po padcu je vzpostaviti kontrolo nad simptomatiko. V prvi vrsti je osredotočenost na zmanjšanju bolečine, otekline in vzpostavitvi telesne funkcionalnosti.

Bolečina po padcu omejuje normalno gibanje mišic in sklepov, kar posledično vodi v zakrčenost in zmanjšano gibljivost.

Učinkoviti fizioterapevtski postopki vkjučujejo manualno terapijo, masažo, termoterapijo, krioterapijo, TECAR terapijo, LASER terapijo in ultrazvočno terapijo.

Ključen del fizioterapije zajema telesna vadba, ki se je izkazala za učinkovito pri preprečevanju padcev (1).

Zapadel je prvi sneg in pobelil celo dvorišče, za katerega ste zdaj na vrsti vi, da ga očistite. Lopato v roke in prične se vaša najljubša aktivnost – kidanje snega.

Moker sneg je odličen za postavljanje snežaka vendar težak za kidanje, kjer v ponavljajočem ritmu izvajate gib rotacije (zasuk) in s težo snega dodatno obremenjujete hrbtenico.

Ste že kdaj slišali, da se največ poškodb hrbtenice zgodi ravno med gibom rotacije, ko se dviguje težke predmete?

Splošna fizična neaktivnost, mrzlo vreme, ki povzroči zakrčenost telesa in nepravilna tehnika izvajanja aktivnosti so recept za nateg mišice in nastanek bolečin v hrbtu.

.

Nateg mišice je akutna poškodba mišičnega tkiva ali tetive mišice (tkivo, ki pripenja mišico na kost). Ob pojavu poškodbe posamezniki občutijo ostro bolečino, mišični spazem, izgubi mišične moči in gibljivosti.

Pravočasno ukrepanje in obisk fizioterapevta prepreči izgubo mišične funkcije in nastanek hujših posledic.

Bolečine v hrbtu so pogost bolezenski pojav, pri katerem so pogosto pridruženi simptomi izžarevajoče bolečine v zadnjico in nogo.

Fizioterapija bolečin v hrbtu se osredotoča na odpravljanje simptomatike (zmanjšanje bolečine) in vzpostavljanju pravilne obremenilne kapacitete hrbtenice.

Fizioterapija je odlična za zdravljenje poškodb vendar s svojim znanjem prav tako vpliva na preprečevanje le teh.

Telesna vadba se je izkazala kot izredno učinkovita pri preprečevanju nastanka poškodb (1).

Pravilno izvedena in individualno zastavljena kineziološka vadba je bistvenega pomena pri krepitvi vašega telesa in splošni gibalni preventivnosti.

Fizioterapevt vas bo naučil pravilne tehnike dvigovanja in nadaljnjo priporočal uporabo ustrezne lopate.

Priporočljivo je, da se pred vsako zunanjo aktivnosto dobro telesno ogrejete in raztegnete, še posebej posamezniki z bolečinami v hrbtu in vratu.

Zimski športi kot so smučanje, deskanje, hokej na ledu in drsanje so priljubljene zimske aktivnosti.

Nevarnost za nastanek športnih poškodb je vedno visoka, vendar v zimskem času je še toliko višja.

Najpogostejše zimske športne poškodbe so izpah ramena, zlom komolca, ruptura sprednjega križnega ligamenta, ruptura zadnjega križnega ligamenta, poškodba meniskusa, zvin kolena in zvin gležnja.

Najpogostejši izpah ramena je sprednji, ki se občuti kot fizična deformacija sklepa, zelo močna bolečina in nesposobnost gibanja. Občutek mravljinčenja in odrvenelosti nakazuje na poškodbo živčevja, ki se pogosto zgodi med izpahom ramena.

Ruptura sprednjega križnega ligamenta v kolenu predstavlja zahtevno rehabilitacijo (od 6 mesecev do 1 leta), katera je odvisno od operacijske tehnike. Operacijski poseg se priporoča, saj z njim preprečimo nastanek obrabe hrustanca (artroza) in okvare meniskusa. Fizioterapevt je pomemben del rehabilitacije pred in po operacijo.

Ruptura zadnjega križnega ligamenta je redkejša in nevarnejša poškodba, v primerjavi z rupturo sprednjega križnega ligamenta. Poškodba zadnjega križnega ligamenta negativno vpliva na vzorec hoje in poruši celo dinamiko telesne drže.

Poškodba meniskusa je izredno boleče stanje zaradi njihove dobre oživčenosti in celjenje je počasnejše zaradi njihove slabše prekrvavljenosti. Rehabilitacija po poškodbi meniskusa je odvisna od stopnje poškodbe, potrebe po operaciji in individualnih potreb poškodovanca.

Kot zanimivost zimskih športnih poškodb . . .

Kaj mislite, kateri del telesa je najpogosteje poškodovan med zimskimi poškodbami? Če se vaš odgovor glasi spodnji del, potem ste odgovorili pravilno.

Najpogostejši vzrok poškodbe je direktna travma in najpogostejša poškodba je kontuzija.

Najbolj tvegan zimski šport za nastanek poškodbe je prosto smučanje (7).

Odlična predpriprava na zimsko aktivnost je pravilna preventivnost pred poškodbami. Predstavljamo vam fizioterapevtske nasvete kako se zaščiti pred poškodbo.

Pred vsako športno aktivnostjo je izrednega pomembna pravilno ogrevanje celotnega telesa, saj morajo biti vaše mišice v stanju pripravljenosti. Zunanji vremenski pogoji (mrzlota) povzroči skrčenje žil (zmanjšan krvi pretok) in zakrčenost mišic (naravni odziv telesa za vzdrževanje telesne temperature), kar vodi v hitrejšo mišično utrujenost ter dovzetnost za nastanek mišičnega krča.

Med vsako športno aktivnostjo si vzemite več časa za odmor in popijte več tekočine. Mišice se v zimskih pogojih prej utrudijo in potrebujejo več “goriva”.

Pomembno je, da poznate svoje telo in njegove meje. Izvajajte športno aktivnost po svojih resničnih zmožnostih. Vsaka pretirana aktivnost, ki preobremenjuje vaš gibalni sistem bo vodila v poškodbo.

Ključnega pomena je ustrezna kondicijska priprava na zimski šport, kot je alpsko smučanje.

Nesreča nikoli ne počiva in v primeru poškodbe je bistvenega pomena, da pravočasno obiščete izkušenega fizioterapevta, ki bo s pravilnimi tehnikami poskrbel za uspešnejši potek bolezni in zdravljenja.

Vsako leto v zimskem času na cestah umre preveč ljudi. Zimski cestni pogoji presenetijo še tako pazljivega voznika.

Nihajna poškodba vratu je pogosta poškodba, ki se zgodi med prometno nesrečo. Bolečine v vratu so posledica natega mišice ali zvina vratu.

Ključnega pomena je pravočasna fizioterapevtska obravnava, ki se osredotoči na vzrok poškodbe in njene posledice (bolečina, oteklina,  omejena gibljivost, zmanjšana mišična moč).

Manjše zimske poškodbe, ki niso primerne za obisk zdravnika ali fizioterapevta oskrbite sami doma s tehniko zdravljenja imenovano RICE.

Kratica RICE predstavlja ang. Rest (POČITEK), Ice (HLAJENJE), Compression (POVIJANJE), Elevation (DVIG) in vam narekuje štiri bistvene korake za njeno uporabo.

• Rest (POČITEK) – V akutni fazi je bistven počitek, saj bi v nasprotnem primeru dodatno obremenjevali poškodovan predel.

• Ice (HLAJENJE) – Po poškodbi sta prisotni bolečina in oteklina, na kateri vplivamo s hlajenjem. Priporočamo čim hitrejši pričetek hlajenja poškodovanega predela.

• Compression (POVIJANJE) – Povijanje s povojem zmanjša oteklino in stabiliza poškodovan predel. Povijamo od otekline proti srcu (bolj kot se oddaljujemo od otekline, lahkotnejše ovijamo povoj). Modrenje uda in mravljinčenje sta znaka, da ste povili pretesno.

• Elevation (DVIG) – Dvig noge nad raven srca med dnevnim počivanjem in spanjem zmanjšuje oteklino.

Prvi nasvet

Poskrbite za primerno zimsko obutev z dobrim oprijemom in primerna zimska oblačila.

Drugi nasvet

Izogibajte se pločnikom in cestnim površinam, ki še niso bili primerno očiščeni in vzdrževani.

Tretji nasvet

Pričakujte spolzke ceste in pločnike, zato vedno delajte krajše in počasnejše korake.

Četrti nasvet

Priporočamo, da so vaše roke med zimskimi sprehodi ob telesu zaradi vzpostavljanja ravnotežja.

Peti nasvet

Dobra telesna pripravljenost preprečuje padce, zato je redna telesna vadba izredno priporočljiva.

Naroči se na diagnostični pregled

• Sherrington, C., & Tiedemann, A. (2015). Physiotherapy in the prevention of falls in older people. Journal of Physiotherapy, 61(2), 54–60.doi:10.1016/j.jphys.2015.02.011
• Gevitz K, Madera R, Newbern C, Lojo J, Johnson CC. Risk of Fall-Related Injury due to Adverse Weather Events, Philadelphia, Pennsylvania, 2006-2011. Public Health Rep. 2017 Jul/Aug;132(1_suppl):53S-58S. doi: 10.1177/0033354917706968. PMID: 28692393; PMCID: PMC5676509.
• Björnstig, U., Björnstig, J., & Dahlgren, A. (1997). Slipping on ice and snow–elderly women and young men are typical victims. Accident; analysis and prevention, 29(2), 211–215. https://doi.org/10.1016/s0001-4575(96)00074-7
• Weber, C. D., Horst, K., Lefering, R., Hofman, M., Dienstknecht, T., Pape, H. C., & TraumaRegister DGU (2016). Major trauma in winter sports: an international trauma database analysis. European journal of trauma and emergency surgery : official publication of the European Trauma Society, 42(6), 741–747. https://doi.org/10.1007/s00068-015-0596-7
• Aicale, R., Tarantino, D. & Maffulli, N. Overuse injuries in sport: a comprehensive overview. J Orthop Surg Res13, 309 (2018). https://doi.org/10.1186/s13018-018-1017-5
• Matuszak J. M. (2017). Preventing Sports Injury and Illness: Key Resources for Family Physicians. American family physician, 95(8), 479–482.
• Fu, X., Du, L., Song, Y., Chen, H., & Shen, W. (2020). Incidence of injuries in professional snow sports: A systematic review and meta-analysis. Journal of Sport and Health Science. doi:10.1016/j.jshs.2020.10.006