Ali čutite, da je vaš sklep postal rigiden, brez pravega gibanja, kot da je ujet v lastnem telesu? Tak občutek togosti in izgube gibljivosti ni le neprijeten, ampak tudi zaskrbljujoč, saj nakazuje na resno spremembo v delovanju sklepa. Ko se sklep preneha gibati, močno vpliva na kakovost življenja in zmožnost vsakodnevnega delovanja.
Ankiloza je stanje, pri katerem pride do omejitve ali popolne izgube gibljivosti sklepa. Rigidnost nastane zaradi vnetja tetiv in mišic ali zaradi dejanskega kostnega zaraščanja. Vzroki za nastanek ankiloze so najpogosteje so vnetne bolezni, hujše poškodbe ali dolgotrajne imobilizacije sklepa.
Fizioterapija ima pomembno vlogo pri obravnavanju ankiloz sklepov. S pravilnim terapevtskim pristopom lahko upočasnimo napredovanje stanja, ohranimo preostalo gibljivost ter izboljšamo moč in funkcionalnost prizadetega sklepa. Z doslednim gibanjem in posebnimi vajami nadzorujemo ali celo zmanjšamo togost in preprečimo nadaljnje funkcionalne omejitve.
V nadaljevanju članka bomo raziskali, kako prepoznamo ankilozo, katere možnosti zdravljenja imamo na voljo in zakaj je pravočasna fizioterapevtska intervencija ključ do boljšega izida!
Izraz ankiloza označuje togost sklepa, ki se kaže z močno omejitvijo ali popolno izgubo gibljivosti sklepa zaradi vnetnih procesov v mehkih tkivih ali zaraščanja kosti v sklepu.
Značilno je, da sklepna površina zaradi dolgotrajnega draženja ali bolezni postopoma otrdi, kar močno omeji gibanje in vpliva na kakovost življenja.
Glede na vzrok, ločimo dve vrsti ankiloze:
fibrozna (omejeno gibanje zaradi otrdelih mehkih tkiv) in
kostna (zraščanje kosti v sklepu).
Pri kostni ankilozi se sklep postopoma zrašča s kostjo, zato lahko postane negiben, medtem ko fibrozna ankiloza nastane kot posledica togosti mehkih tkiv. Fibrozna ankiloza ima boljšo prognozo zdravljenja.
Kaj vpliva na razvoj ankiloze?
Do pojava ankiloze najpogosteje vodijo kronična vnetja (npr. revmatoidni artritis), poškodbe, operativni posegi, v nekaterih primerih pa se lahko pojavi tudi kot posledica starostnih sprememb.
Do pojava ankiloze vodijo:
vnetne bolezni sklepov (npr. revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis itd.),
poškodbe in operacije (zlomi v bližini sklepa in kirurški posegi na sklepu),
dolgotrajno mirovanje (zaradi bolečine ali nameščenega mavca) in
okužbe sklepov (septični artritis lahko vodi do hujše poškodbe hrustanca in posledično v ankilozo).
Če teh vzrokov ne prepoznamo in ne ukrepamo pravočasno, lahko pride do trajne izgube gibljivosti sklepa!
kolku (posledica dolgotrajnega vnetja, artritisa ali poškodb),
kolenu (po operacijah, poškodbah in neustrezno zdravljenih infekcijah),
komolcu (po zlomu ali daljši imobilizaciji) in
temporo-mandibularnem sklepu (pogosto po travmatskih poškodbah sklepa).
Ankilozirajoči spondilitis lahko v skrajnih primerih povzroči fuzijo posameznih vretenc oziroma ankilozo segmentov.
Simptomi ankiloze
Simptome ankiloze prepoznamo po postopni ali nenadni omejitvi gibanja sklepa, odvisno od vzroka in poteka bolezni.
Med najpogostejše znake in simptome spadajo:
omejena gibljivost sklepa,
bolečina (pogosto pri vnetni obliki),
povečana togost sklepa (ob počitku ali zjutraj),
vidna deformacija in
težave pri odpiranju ust, govorjenju ali žvečenju (zgolj v primeru ankiloze temporo-mandibularnega sklepa).
Če opazimo katerega od teh simptomov, je pomembno, da ne odlašamo z obiskom specialista, saj lahko zgodnje zdravljenje prepreči napredovanje togosti in trajno izgubo funkcije sklepa!
Diagnoza in zdravljenje
Diagnozo ankiloze postavimo z anamnezo, kliničnim pregledom ter slikovno diagnostiko. Pri kliničnem pregledu ocenimo stopnjo omejene gibljivosti in morebitne spremembe v sklepu. V primeru suma na sistemsko vnetje ali avtoimuno bolezen se izvede še laboratorijska diagnostika.
Uspešnost zdravljenja je močno pogojena s hitrostjo ukrepanja ob pojavu prvih simptomov. Akutna faza je namenjena temu, da zmanjšujemo vnetje in bolečino z naprednimi fizikalnimi agensi in zdravili. Ob sočasnem pojavu vnetja ima pomembno vlogo lokalno hlajenje področja, kar v kliniki Medicofit izvedemo z napredno Sixuts krioultrazvočno terapijo. Glede na posamezen primer, uporabljamo tudi ustrezne tehnike sklepne mobilizacije.
V kinezioterapevtski fazi izvajamo prilagojene vaje za izboljšanje gibljivosti, krepitev mišic in stabilizacijo sklepa. Na podlagi klinične slike in funkcionalne sposobnosti pripravimo individualno prilagojen program terapevtske vadbe.
Za dolgoročni nadzor nad simptomi in za preprečevanje napredovanja stanja priporočamo redno telesno aktivnost z raztezanjem. V procesu zdravljenja vas opremimo z ergonomskimi napotki, ki so usmerjeni k temu, da ohranjamo funkcionalnost sklepa.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 34-letni moški, programer in rekreativni plavalec, je po večmesečnih težavah z bolečino in togostjo v križu obiskal diagnostično terapijo. Predhodno mu je specialist pojasnil, da ima najverjetneje začetne težave z ankilozirajočim spondilitisom.
Začetno stanje: Pacient je poročal predvsem o jutranji togosti, ki traja več kot pol ure ter o spremljajočih bolečinah v križu in medeničnem predelu, ki se poslabšajo ob daljšem sedenju. Klinični pregled je razkril omejeno gibljivost ledvene hrbtenice, povišano mišično napetost hrbtnih mišic ter zmanjšano fleksibilnost zadnjih stegenskih mišic.
Cilji zdravljenja: Zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivost hrbtenice in mobilnosti medenice, upočasnitev napredovanja stanja ter spodbujanje primerne telesne aktivnosti.
Potek zdravljenja: Za omejevanje vnetja in zmanjšanje bolečine smo na področju ledvene hrbtenice uporabili krioultrazvočno terapijo, po poteku zadnjih stegenskih mišic smo izvajali TECAR terapijo. Pozitivne vplive smo dodatno stimulirali z uporabo diamagnetne terapije in manualnih mobilizacijskih tehnik. Program zdravljenja je vključeval še prilagojene terapevtske vaje za raztezanje in krepitev posturalnih mišic.
Končno stanje: Ob zaključku zdravljenja je pacient poročal o občutnem izboljšanju stanja. Jutranja togost se je časovno skrajšala, bolečine pa so bile znatno manjše.
Fizioterapevtsko zdravljenje ankiloze je osredotočeno na izboljšanje sklepne mobilnosti, zmanjšanje togosti in preprečevanje nadaljnjih funkcionalnih omejitev.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Temeljita preventivna aktivnost in dosledna rehabilitacija so ključni za ohranjanje funkcije sklepov ter preprečevanje ponovnih težav. Aktivna rehabilitacija, usmerjena v obravnavo akutnih simptomov običajno traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od resnosti ankiloze in odziva posameznika na zdravljenje.
Z zgodnjo in dosledno terapijo lahko dosežemo izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečin, kar pozitivno vpliva na dolgoročno kakovost življenja.
Pomembno se je zavedati, da lahko resnejši primeri ankiloze zahtevajo doživljenjsko sodelovanje s fizioterapevtom.
