Ali ste se kdaj soočili z bolečinami v sklepih, ki jih niste mogli razložiti? Ali se pogosto srečujete s suhimi očmi in ustnicami, ki vas spravljajo v nelagodje? Morda ste opazili, da vas nenehno izčrpava utrujenost?
Sjögrenov sindrom je kronična avtoimunska bolezen, ki se kaže z vnetjem žlez, ki izločajo tekočine, kar vodi v njihovo zmanjšano delovanje. Najpogosteje prizadete so solzne žleze in žleze slinavke, zato bolezen imenujemo tudi sindrom suhih ust in oči.
Morda vas bo presenetilo, toda pri kar 70% pacientov se razvijejo tudi bolečine v sklepih in artritis. Lahko se pojavijo tudi resni zapleti, kot so vnetje krvnih žil (vaskulitis) ter prizadetost pljuč in ledvic.
Ali ste vedeli, da je Sjögrenov sindrom druga najpogostejša vnetna revmatična bolezen, takoj za revmatoidnim artritisom? Najpogosteje se pojavi med 40. in 50. letom starosti in je kar 9-krat pogostejša pri ženskah.
Bolezen se lahko pojavi samostojno (primarni Sjögrenov sindrom) ali pa je povezana z drugo avtoimunsko boleznijo (sekundarni Sjögrenov sindrom).
Za bolezen ne poznamo zdravila, zato je zdravljenje zelo omejeno in je usmerjeno predvsem v lajšanje težav s suhimi očmi in usti, bolečine v sklepih pa uspešno zdravimo s sodobnimi fizioterapevtskimi tehnikami. Kako vas v kliniki Medicofit vodimo do življenja brez bolečin in omejitev, vam predstavljamo v nadaljevanju.
Naročite se na zdravljenje Sjögrenovega sindroma
Simptomi Sjörgenovega sindroma
Sjögrenov sindrom se lahko pri posameznikih kaže na različne načine, od vpliva na žleze z zunanjim izločanjem do vpliva na celotno telo.
Najpogostejša prva opazna manifestacija bolezni (pri 45 % bolnikov) vključuje suhost oči, ki se kaže s simptomi, kot so suhe, pekoče, rdeče in utrujene oči ter občutek, kot da imate pesek v očeh. To se imenuje suhi keratokonjunktivitis ali kseroftalmija.
Prav tako se kaže suhost ust, kar vodi v težave pri požiranju hrane, spremembo okusa, in težave pri govorjenju, saj se jezik pogosto lepi na nebo. To lahko povzroči tudi prezgodnjo zobno gnilobo.
Suha in srbeča koža je posledica limfocitnega infiltrata v žlezah znojnic, kar vpliva na njihovo delovanje
Bolečine v sklepih – Artritis
Artralgije (bolečine v sklepih) in artritis (vnetje sklepov) se pojavita pri kar 70 odstotkih bolnikov.
Pogosto artritis prizadene več sklepov hkrati in bolečine se tipično pojavljajo občasno – običajno se pojavljajo v »izbruhih«, ki se izmenjujejo z obdobji izboljšanja.
Vneti sklepi so otečeni, občutljivi in slabše gibljivi. Vrsta artritisa, ki spremlja Sjögrenov sindrom običajno prizadene prste, zapestja in gležnje. Bolečine se lahko pojavijo tudi v ramenih, bokih in kolenih.
Pri nekaterih bolnikih s Sjögrenovim sindromom se lahko bolečine v sklepih pojavijo kot posledica fibromialgije. Bolečina pri fibromialgiji izvira iz mišic, čeprav se lahko zmotno dojema kot bolečina iz sklepov.
Ločevanje med fibromialgijo in bolečinami v sklepih, povezanimi s Sjögrenovim sindromom, je včasih težavno. Bolečine pri fibromialgiji so prisotne skoraj vsakodnevno, z občasnimi izbruhi povečane bolečine, ki jih sprožijo napor, pomanjkanje spanja in stres.
Naročite se na zdravljenje Sjögrenovega sindroma
Zunajžlezne manifestacije Sjögrenovega sindroma
Sjögrenov sindrom lahko povzroči širok spekter zunajžlezničnih manifestacij, ki vplivajo na različne dele telesa. Približno 70 odstotkov bolnikov razvije sistemske manifestacije, pri 15 odstotkih pa so te težje.
Najpogostejši zunajžlezni simptomi vključujejo:
- Raynaudov fenomen (pomodreli prsti) se pojavi pri 10–40 odstotkih bolnikov, pogosto pred pojavom suhih sluznic.
- Utrujenost in bolečine v mišicah doživlja 30% pacientov.
- Miozitis (vnetje mišic) je blag in večinoma subkliničen (brez očitnih simptomov).
- Ledvična prizadetost, ki se pojavi pri 10–15 % bolnikov, lahko privede do motenj v ravnotežju elektrolitov in povzroči mišično oslabelost.
- Prizadetost pljuč, nekoliko redkeje tudi srca in perifernega živčevja (poškodba senzornih in motoričnih živčnih vlaken).
Ali ste vedeli, da 5 % bolnikov s Sjögrenovim sindromom razvije maligno limfoproliferativno bolezen? Pogosto so povečane bezgavke, ki se najpogosteje razvijejo ne-Hodgkinov limfom.
Ključno je prepoznati in razumeti simptome te bolezni, saj to omogoča zgodnje diagnosticiranje in ustrezno zdravljenje. Raziskave na tem področju se še naprej izvajajo, kar bo privedlo do boljšega razumevanja te bolezni in izboljšanih terapevtskih pristopov v prihodnosti.
Kako je Sjögrenov sindrom povezan z preostalimi revmatskimi obolenji?
Sjogrenova bolezen ni redka motnja – z incidenco približno polovico te, kot pri revmatoidnem artritisu (RA) vpliva na 1,0% prebivalstva.
Kljub temu, da je Sjögrenov sindrom ločena bolezen, je povezan z drugimi revmatskimi boleznimi na več načinov:
Sistemski eritematozni lupus (SLE): Sjögrenov sindrom se pogosto pojavlja hkrati s sistemskim eritematoznim lupusom, kar se imenuje “prekrivanje” revmatskih bolezni. Obe bolezni sta avtoimunske narave in imata nekatere podobne simptome, kot so vnetje in utrujenost.
Revmatoidni artritis (RA): Približno 50% bolnikov ima tudi revamtoidni artritis. V tem primeru govorimo o sekundarnem Sjögrenovem sindromu. Obe bolezni imata podobno patogenezo in si delita nekatere skupne imunske spremembe.
Naročite se na zdravljenje Sjörgenovega sindroma
Zakaj nastane Sjorgenov sindrom?
Vzroki za nastanek Sjögrenovega sindroma niso popolnoma razumljeni, vendar se zdi, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov. Določeni geni lahko povečajo tveganje za razvoj bolezni, vendar delujejo v povezavi z drugimi dejavniki.
Verjame se, da mora biti imunski sistem aktiviran s sprožilcem, kot je virusna ali bakterijska okužba, da se začne pretirano odzivati in napadati zdravo tkivo.
Poleg tega je tveganje za Sjögrenov sindrom višje pri ljudeh, katerih bližnji sorodnik že ima to bolezen, saj ima približno 12% bolnikov enega ali več sorodnikov s to boleznijo. Prav tako je običajno, da se sorodniki ljudi s Sjögrenovim sindromom razvijejo druge avtoimunske bolezni, kot so lupus ali skleroderma.
Čeprav še ni konkretnega odgovora na vprašanje, zakaj Sjögrenov sindrom pogosteje prizadene ženske kot moške, raziskovalci verjamejo, da ima vlogo ženski hormon – estrogen.
Kako diagnosticiramo Sjörgenov sindrom?
Diagnoza Sjögrenovega sindroma je pogosto težavna, saj se bolezen kaže na različne načine.
Diagnostični proces vključuje več različnih kriterijev, ki temeljijo na kliničnih, laboratorijskih in histoloških izvidih. Tukaj je povzetek ključnih vidikov za postavitev diagnoze
Diagnozo postavimo s klinično oceno, laboratorijskimi testi (vključno z določanjem protiteles), biopsijo slinavk ter oftalmološkim pregledom (Schimerjev test solz).
Kombinacija teh elementov pomaga potrditi prisotnost bolezni in izključiti druge vzroke za suhost oči in ustne sluznice. Specializirani zdravnik, kot je revmatolog ali oftalmolog, je ključen za natančno diagnozo.
Naročite se na zdravljenje Sjögrenovega sindroma
Zdravljenje Sjögrenovega sindroma
Zdravljenje Sjögrenovega sindroma je predvsem usmerjeno v lajšanje simptomov. Za suhost oči in ust se uporabljajo umetne solze in lokalni pripravki za vlaženje nosne sluznice.
V primeru hudih sistemskih manifestacij bolezni, kot so prizadetost pljuč, ledvic ali vaskulitis, se lahko uporabijo glukokortikoidi in imunosupresivna zdravila.
Pri bolečinah v sklepih in mišicah se uporabljajo paracetamol in nesteroidni antirevmatiki – pri bolečinah v sklepih je optimalno, da se v zdravljenje vključi tudi fizioterapija. Kako poteka zdravljenje v kliniki za fizioterapijo Medicofit vam predstavljamo v nadaljevanju.
Celostno zdravljenje v kliniki Medicofit
V kliniki Medicofit vas bo sprejela ekipa strokovnjakov za zdravljenje sklepnih bolečin. Za Sjörgenov sindrom in artritis, ki ga povzroča, žal ne poznamo zdravila, lahko pa s sodobnimi fizioterapevtskimi metodami uspešno držimo bolečine pod kontrolo.
Zdravljenje v kliniki Medicofit je popolnoma individualizirano in je sestavljeno iz 4 faz: diagnostični pregled, akutna fizioterapija, postakutna kineziologija in preventivna kinezioterapija.
Diagnostični pregled
Fizioterapevtski diagnostični pregled pri Sjögrenovem sindromu zahteva temeljito oceno pacientovega stanja.
Začne se s pogovorom o trenutnih in preteklih težavah, kjer je posebna pozornost namenjena bolečinam v sklepih.
Inspekcija in palpacija: Vsak boleč sklep se temeljito pregleda in pretipa. Iščejo se spremembe barve kože nad sklepom, atrofija mišic in znaki vnetja – posebej se posvetimo prstom, zapestju in gležnju, ki so pri bolezni največkrat prizadeti.
Izvajajo se testi artrokinematike in funkcionalni testi za ugotavljanje omejitev gibljivosti sklepov.
Preveri se mišična moč, saj lahko artritis pri Sjogrenovem sindromu privede do oslabitve mišic zaradi manjše uporabe in neaktivnosti.
Ocena bolečine: Fizioterapevti izvajajo tudi teste za oceno stopnje bolečine v sklepu med različnimi gibi in obremenitvami.
Na podlagi rezultatov diagnostičnega pregleda se pripravi individualen načrt zdravljenja, ki bo prilagojen pacientovim potrebam in stanju, pri čemer se upoštevajo specifični simptomi in težave, ki se pojavljajo pri Sjögrenovem sindromu,.
Akutna fizioterapija
Fizioterapija pri Sjögrenovem sindromu (SS) je ključna v akutni fazi, saj se osredotoča na lajšanje bolečine, ki jo povzroča artritis, zmanjšanje vnetja in otekline ter izboljšanje gibljivosti in mišične moči.
Naša ekipa strokovnjakov uporablja različne terapevtske pristope, vključno z manualno terapijo, terapijo prožilnih točk in sklepno mobilizacijo. Te terapije pripomorejo k povečanju gibljivosti v sklepih, ki so se zaradi bolezni zatrdili, zmanjšanju napetosti in olajšanju bolečine.
V okviru naše celostne obravnave uporabljamo najsodobnejše naprave za instrumentalno terapijo, kot so TECAR WINTECARE terapija, diamagnetoterapija PERISO, visokoenergijski SUMMUS laser in visokotonska elekstrostimulacija HiTOP. Te naprave spodbujajo prekrvavitev, pospešujejo celjenje tkiva, zmanjšujejo vnetje in oteklino ter tako prispevajo k zmanjšanju bolečine.
Posebno pozornost posvečamo tudi fizioterapevtski vadbi, ki je ključen del našega pristopa.
Ali ste vedeli, da je bila izvedena študija na pacientkah s Sjogrenovim sindromom, ki je dokazala pozitiven učinek aerobne vadbe na potek bolezni? V študiji so pacientke sodelovale v nadzorovanem vadbenem režimu, ki je dosegel pozitivne učinke že v zgolj 12 tednih.
Naš cilj je zagotoviti celovito terapevtsko oskrbo za paciente s Sjögrenovim sindromom, ki jim omogoča boljše obvladovanje bolečine in izboljšanje kakovosti življenja.
Postakutna kineziologija
Kineziološka faza zdravljenja pri Sjögrenovem sindromu ima ključno vlogo pri obnovi polne funkcije vaših sklepov in izboljšanju fizične kondicije.
Strokovnjaki kineziologije so strokovnjaki za gibanje telesa in so osredotočeni na krepitev mišic okoli prizadetih sklepov ter izboljšanje gibljivosti.
Vadba pri Sjögrenovem sindromu dokazano pozitivno vpliva na splošno zdravje in kakovost življenja. Kljub simptomom bolezni, kot so suhost oči in ust, utrujenost ter bolečine v sklepih, se lahko s primerno prilagoditvijo vadbe izboljša telesna kondicija in duševno počutje.
Ali ste vedeli, da je eden hujših simptomov bolezni prav utrujenost? Aerobna vadba je ključna za izboljšanje telesne zmogljivosti ter zmanjšanju utrujenosti in depresije, ki sta pri tej bolezni pogosti.
Specialna kineziološka vadba je ključna za dolgoročno izboljšanje vašega funkcionalnega stanja, kar vam omogoča, da se vrnete k aktivnemu in udobnemu življenju.
Preventivna kinezioterapija
Preventivni program po uspešnem celostnem zdravljenju Sjögrenovega sindroma je ključen korak na vaši poti do boljšega zdravja in aktivnega življenja. Ta program vključuje specialno kineziološko vadbo, zasnovano za aktivno ohranjanje funkcionalnega stanja celotnega telesa.
Njegova osrednja naloga je izboljšati delovanje vašega telesa in vam omogočiti, da se počutite bolje kot kadarkoli prej.
Strokovno vodenje in prilagojene vaje bodo del tega programa, ki bo gradil moč, gibljivost in vzdržljivost. To vam bo pomagalo ohranjati kakovostno življenje tudi po zaključenem zdravljenju.
Pri kliniki Medicofit se zavzemamo za celostno okrevanje, zato želimo, da rezultati zdravljenja trajajo dolgo. Skupaj bomo delali na izboljšanju vašega počutja in funkcionalnosti ter vam pomagali ponovno uživati v življenju brez omejitev, ki jih prinaša Sjögrenov sindrom.
Življenje s Sjörgenovim sindromom
Sjögrenov sindrom je kronična avtoimunska bolezen, ki pogosto vpliva na kakovost življenja tistih, ki se srečujejo s to diagnozo. Ta sindrom je značilen z vnetjem žlez slinavk in solznih žlez, kar vodi do simptomov suhih oči, suhih ust, težav s požiranjem in lahko vpliva na druge sluznice v telesu.
Bolniki se soočajo z vsakodnevnimi izzivi, kot so težave pri govorjenju in prehranjevanju.
Najbolj omejujoče so za paciente prav bolečine v sklepih in mišična utrujenost. Vendar pa lahko s pravilnim upravljanjem in zdravljenjem v kliniki Medicofit te simptome zelo omilimo.
Poleg tega je pomembno, da bolniki z Sjögrenovim sindromom redno obiskujejo svojega zdravnika in sledijo individualnemu načrtu zdravljenja, da bi ohranili čim boljšo kakovost življenja.
Napoved bolezni je odvisna tudi od prisotnosti avtoprotiteles, pri čemer so protitelesa proti antigenoma Ro in La povezana z bolj sistemskim potekom bolezni. Kljub temu praviloma pričakovana življenjska doba ni bistveno skrajšana, razen pri tistih redkih bolnikih, ki razvijejo maligni B-celični limfom.
Ali je Sjogrenov sindrom lahko na dolgi rok usoden?
Sjögrenov sindrom sam po sebi običajno ni usoden. Vendar pa lahko na dolgi rok povzroči različne zaplete, ki lahko vplivajo na splošno zdravje posameznika.
Pomembno je poudariti, da se resnost in potek Sjögrenovega sindroma lahko razlikujeta od posameznika do posameznika. Nekateri ljudje imajo blage simptome, medtem ko drugi doživljajo hujše težave. Zgodnje odkrivanje, pravilno zdravljenje in redni obiski zdravnika lahko pomagajo obvladovati simptome ter zmanjšati tveganje za morebitne zaplete.
Kako resno je stanje Sjogrenovega sindroma?
Hujše oblike Sjögrenovega sindroma lahko povzročijo številne zaplete, saj lahko vpliva na oči, usta, pljuča, ledvice, sklepe in druge organe. To lahko vodi do težav pri vidu, požiranju, dihanju ter poveča tveganje za okužbe. Poleg tega so posamezniki z napredovalo obliko Sjögrenovega sindroma bolj dovzetni za nastanek B-celičnega limfoma.
Ali se Sjogrenov sindrom skozi čas poslabša?
Sjögrenov sindrom je kronična bolezen, kar pomeni, da se veš čas razvija.
Časovnica Sjögrenovega sindroma ni točno določena, saj je to bolezen s številnimi variacijami. Vendar pa obstajajo nekatere splošne stopnje in značilnosti poteka bolezni:
- Zgodnja faza: Na začetku se simptomi običajno pojavijo postopoma. Bolniki opazijo suhe oči, suha usta, utrujenost in bolečine v sklepih.
- Stabilna faza: Nekateri bolniki ostanejo v tej fazi, kjer se simptomi ne spreminjajo bistveno. Simptomi so prisotni, vendar so relativno blagi in obvladljivi.
- Napredovalna faza: Pri nekaterih posameznikih Sjögrenov sindrom napreduje in vpliva na več organe in sistemov. To lahko povzroči hujše simptome in zaplete.
Kdo je najbolj dovzeten za razvoj Sjogrenovega Sindroma?
Sjögrenov sindrom je avtoimunska bolezen, ki se pogosteje pojavlja pri ženskah, običajno v srednjih letih. Dejavniki tveganja vključujejo genetske predispozicije, družinsko anamnezo avtoimunskih bolezni ter prisotnost drugih avtoimunskih bolezni.
Ali je diagnoza Sjogrenovega sindroma enostavna?
Diagnoza Sjögrenovega sindroma ni vedno enostavna, saj je to kompleksna bolezen s številnimi simptomi, ki so lahko subtilni ali podobni drugim stanjem. Zdravnik bo postavil diagnozo na podlagi več dejavnikov, vključno s simptomi, zgodovino bolezni, krvnimi preiskavami in testi, ki ocenjujejo delovanje žlez slinavk in solznih žlez.
Carsons SE, Patel BC. Sjogren Syndrome. [Updated 2023 Jul 31]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan.
Negrini, S., Emmi, G., Greco, M., Borro, M., Sardanelli, F., Murdaca, G., Indiveri, F., & Puppo, F. (2022). Sjögren’s syndrome: a systemic autoimmune disease. Clinical and experimental medicine, 22(1), 9–25. https://doi.org/10.1007/s10238-021-00728-6
Strombeck B. Women with primary Sjorgren’s syndrome: assessment and treatment: a physiotherapeutic perspective. PhD thesis, Lund University; 2006. http://theses.lub.lu.se/postgrad/
Daltroy LH, Robb-Nicholson C, Iversen MD, et al. Effectiveness of minimally supervised home aerobic training in patients with systemic rheumatic disease. Br J Rheumatol 1995; 34:1064–1069.
Strömbeck, B., & Jacobsson, L. T. (2007). The role of exercise in the rehabilitation of patients with systemic lupus erythematosus and patients with primary Sjögren’s syndrome. Current opinion in rheumatology, 19(2), 197–203. https://doi.org/10.1097/BOR.0b013e32801494e3
Patel R, Shahane A. The epidemiology of Sjögren’s syndrome. Clin Epidemiol. 2014 Jul 30;6:247-55. doi: 10.2147/CLEP.S47399. PMID: 25114590; PMCID: PMC4122257.Available: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25114590/
National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases. Sjogren’s Syndrome. http://ww.niams.niih.gov/Health_Info/Sjogrens_Syndrome/default.asp
