Trohanterni burzitis: kako rešiti bolečine na zunanji strani kolka?

Trohanterni burzitis je vnetje burze na zunanji strani kolka, ki leži nad kostnim izrastkom stegnenice, imenovanim veliki trohanter. Nastane zaradi ponavljajočega draženja ali preobremenitve mehkih tkiv okoli kolka, kar povzroči bolečino na zunanji strani kolka. Bolečina se pogosto poslabša pri hoji, teku ali ležanju na prizadeti strani.

Zdravljenje v večini primerov poteka konzervativno – pri tem ima ključno vlogo fizioterapija. Celostno fizioterapevtsko zdravljenje naslavlja osnovne biomehanske vzroke težav. S pomočjo najsodobnejših instrumentalnih tehnik in individualno prilagojenega programa terapevtske vadbe lahko učinkovito odpravite bolečine na zunanji strani kolka!

Bolečina na zunanji strani kolka prizadene 1,8 od 1000 posameznikov na leto. V 82 % se bolečine pojavijo pri ženskah med 35. in 70. letom starosti. Stanje, ki ga strokovno poimenujemo trohanterni burzitis se pri ženskah, v primerjavi z moškimi, pojavlja pogosteje zaradi drugačne oblike medenice ter hormonskega stanja.

Stanje lahko močno vpliva na vaše vsakodnevne dejavnosti. Kako prepoznati prve znake in tipične simptome ter zakaj je pravočasen obisk fizioterapevta ključnega pomena, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje trohanternega burzitisa

Za trohanterni burzitis v angleški literaturi pogosto naletimo na izraz greater trochanteric pain syndrome (GTPS). Gre za izraz, ki pokriva več različnih vzrokov nastanka bolečine v stranskem oziroma zunanjem delu kolka. Lahko bi rekli, da gre za nekakšen krovni izraz. Pod njim najdemo izraze kot so tendinitis, tendinopatija ali burzitis.

V slovenskem prostoru se pa najpogosteje uporablja kar izraz trohanterni burzitis, ki ozko označuje, da gre za vnetje burze. Včasih je bila diagnoza trohanternega burzitisa pogosto generalizirana za vsakršno bolečino na zunanji strani kolka.

Danes smo pri izpostavljanju vzroka težav precej bolj previdni in natančni, ker vemo, da se vnetje burze kaže kot posledica poškodbe tetiv, lahko izvira iz sindroma pokajočega kolka, včasih pa so prisotne kalcinacije. Možno je tudi, da je izvorni problem v anatomski kostni strukturi. 

Po zadnjih raziskavah naj bi tekočina znotraj burze, ki povzroča težave, obstajala kot posledica predhodnega vnetja v okoliških tetivah in ne zaradi primarnega vnetja v sami burzi. Izraz GTPS, ki je torej nadpomenka trohanternemu burzitisu, ne vključuje zgolj vnetja burze, temveč tudi degenerativne spremembe ali akutne poškodbe. Pogosto gre za kombinacijo več dejavnikov.

Pomembno je razumeti, da izraz burzitis kolka vedno ne pojasnjuje bolečin na tem področju. Sodobna diagnostika, ki vključuje kombinacijo kliničnega pregleda in slikovnih preiskav, omogoča razločevanje med tendinopatijo, burzitisom in drugimi vzroki bolečine.

Medenica je sestavljena iz treh kosti – črevnice, sednice in sramnice, ki se stikajo na vdolbini na zunanjem delu. Acetabulum – vtični del, kamor se stakne glavica stegnenice in skupaj oblikuje kolčni sklep. Rahlo nižje od glavice stegnenice najdemo dve grči, ki jih imenujemo veliki in mali trohanter.

Kolčni sklep je kroglast sklep, kar omogoča veliko gibljivost v vseh ravninah. V kolčnem sklepu je tako mogoče izvesti upogib in izteg, odmik in primik ter zunanjo in notranjo rotacijo. Sam obseg gibljivosti pa narekuje tudi položaj kolena zaradi mišic, ki potujejo čez oba sklepa.

Burze so nekakšnim blazinicam podobne strukture, napolnjene s tekočino in so locirane med mehkimi tkivi tetiv ter kostjo. Njihova naloga je, da zmanjšujejo trenje in omogočajo boljše drsenje kite ali mišice med gibanjem.

Pri gibanju kolka sodeluje skupno kar 19 mišic. Na veliki trohanter stegnenice se jih pripenja kar šest:

• Mišici gluteus medius in gluteus minimus, ki izvajata stabilizacijo medenice in pa odmik kolka. Gluteus minimus pomaga tudi pri notranji rotaciji kolka. Pod narastišči obeh teh dveh mišic sta locirani burzi, ki kot že omenjeno zmanjšujeta trenje, ki se ustvarja ob stiku mehkega tkiva s trdo kostjo.
  
• Kar štiri izmed šestih mišic pomaga pri izvajanju zunanje rotacije. Med njimi je najbolj znana mišica piriformis.

Omenimo še mišico tensor fasciae latae (TFL), ki poteka preko mišic gluteus medius in minimus in se narašča na iliotibialni trakt (ITB). ITB poteka vzdolžno po stranskem delu stegna in se narašča malo pod kolenom ter pomembno vpliva na dogajanje v kolku.

Ena pomembnejših mišic za gibanje kolka je tudi velika zadnjična mišica ali gluteus maximus, ki je tudi največja mišica v telesu. 

Telesni sistem si lahko predstavljamo kot igro stolpa iz lesenih kock – nekaj časa jih lahko izmikamo, v nekem trenutku pa se konstrukcija podre. Enako je s telesom. Ima izjemne sposobnosti prilagoditve, ko pa neko stanje traja predolgo ali je preintenzivno pa se to pozna na celotni kinetični verigi oz. na porušenih gibalnih vzorcih celotnega telesa.

Temeljne vzroke gre iskati v  tendinopatijah mišic gluteus medius in gluteus minimus. Vzrok se lahko skriva tudi v raztrganinah teh dveh tetiv, potencialni vzrok pa predstavljata tudi sindrom pokajočega kolka ali abnormalnost v delovanju iliotibialnega trakta.

Trohanterni burzitis se torej kaže kot posledica:

• preobremenitve tetiv,
• nepopolnega oz. pomanjkljivega celjenja tetiv,
• kompresije tetiv, kar se zgodi zaradi nesimetričnega delovanja vseh mišičnih struktur v kolku. Šibke odmikalke kolka omogočajo prekomerno aktivnost v nasprotno smer – smer primika in s tem večjo napetost ITB, kar povzroči kompresijo tetiv mišic ob veliki trohanter. 
• dlje časa trajajočega položaja kolka v upogibu – gre za vzorec, ki se pojavi med sedenjem in povzroča kompresijo tetiv ter povečano tenzijo v ITB.
• mišičnih deficitov mišic gluteus medius in gluteus minimus ter povečana tenzija ITB prispevata k slabši kontroli medenice, kar povzroči kompresijo na glutealne tetive.
• raztrganin tetiv gluteus medius in gluteus minimus so pogosto spregledane. Lahko so akutne, ponavadi pa govorimo o degenerativnih mikropoškodbah, ki se nalagajo in seštevajo skozi čas.
• sindroma pokajočega kolka prizadene od 5-10% splošne populacije. Najbolj pogosto ga opazimo pri plesalcih in profesionalnih atletih, je pa prisoten tudi med splošno populacijo. Relevantna je predvsem zunajsklepna prezentacija sindroma pokajočega kolka – sprednji del mišice gluteus maksimus ali del ITB »preskakuje« čez veliki trohanter stegnenice, kar povzroča vnetni proces na spodaj ležeči burzi.
• posamezniki z bolečino na zunanji strani kolka imajo pogosto prisotno tudi bolečino v spodnjem delu hrbta ali osteoartitis kolčnega skepa.

Na razvoj trohanternega burzitisa lahko vplivajo tudi dejavniki, kot so povečanje telesne teže, ponavljajoče se obremenitve in slaba mišična kontrola medeničnega obroča.

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje trohanternega burzitisa

Trohanterni burzitis se tipično kaže z bolečino na lateralni strani kolka. Področje je izredno občutljivo na dotik, bolečina pa se lahko širi navzdol po stranskem delu stegna proti kolenu ali nazaj proti zadnjici. Pacienti bolečino pogosto opišejo kot zbadajočo in intenzivno, poveča pa se ob sočasnem gibu odmika v kolku in zunanje rotacije – torej gib ob katerem želimo stopalo položiti na nasprotno koleno. 

Med tipične simptome sodi tudi poslabšanje bolečine ob ležanju na prizadetem bok. Včasih je problematično tudi ležanje na neprizadetem boku, kjer boleča noga pade rahlo navzdol, kar povzroči kompresijo.

Zelo pogosto se bolečina izrazi med aktivnostjo, ko nogo obremenimo – hoja po ravnem ali po stopnicah, ob teku ali pa že ob daljši stoji. Bolečina se prav tako poslabša ob daljšem sedenju ali med sedenjem s prekrižanimi nogami.

V večini primerov je trohanterni burzitis klinična diagnoza. Slikanje je potrebno, ko sumimo na kakšen drug vzrok ali, ko se posameznik ne odziva dobro na zdravljenje. Rentgensko slikanje je smiselno, ko sumimo na patologije v povezavi s kostmi. MR in ultrazvok pomagata diagnosticirati mehkotkivne poškodbe – torej tendinopatije, raztrganine, zadebelitev burze, mišične atrofije in degeneracije.

Prva izbira zdravljenja je fizioterapija, ki je uspešna v 90%  vseh primerov, če le ne odlašamo predolgo s pričetkom zdravljenja. Če so bolečine prehude si pomagamo s protivnetnimi zdravili, v uporabi pa so tudi metode injiciranja kortikosteroidov. Pri slednji metodi so kratkoročni učinki sicer obetavni (3-4 mesece), vendar pa dolgoročni učinki ne prekašajo izida glede na pristop »počakajmo in bomo videli« – torej, da ne naredimo prav ničesar.

Najpogosteje uporabljena tehnika instrumentalne fizioterapije so globinski udarni valovi. V kliniki Medicofit uporabljamo najsodobnejše instrumentalne tehnike zdravljenja, med katerimi so tudi EMS DolorClast udarni valovi, ki veljajo za prebojne na področju zdravljenja mišično-skeletnih bolečin.

Znanstvene študije dokazujejo, da je uporaba globinskih udarnih valov bolj učinkovita kakor injiciranje kortikosteroidov. Pravzaprav je najboljša kombinacija uporaba udarnih globinskih valov in vadbe. Udarni globinski valovi delujejo na način, da z direktno mehansko silo proizvedejo spremembe pritiska v tkivu, kar posledično privede do povečane presnovne aktivnosti celic in povečanja lokalnega krvnega pretoka.

Če je vzrok trohanteričnega burzitisa v povečanem trenju med tkivi, bodo tudi tehnike miofascialnega sproščanja pripomogle k sprostitvi mehkih tkiv, kar bo izboljšalo stanje. Specialne manualne tehnike uporabljamo v primerih zmanjšane gibljivosti in ob prisotnosti restrikcije v samem sklepu. Z manualno terapijo izboljšamo biomehaniko sklepa in posledično zmanjšamo frikcijo mehkih tkiv v stranskem delu kolka.

Celostna fizioterapevtska obravnava, ki združuje vadbo, manualne tehnike in napredno instrumentalno terapijo, je ključ do dolgoročnega izboljšanja stanja. Pravočasno ukrepanje prepreči poslabšanje težav!

Sodobne metode zdravljenja v ospredje postavljajo edukacijo pacienta in pravilno strukturirano in usmerjeno kinezioterapijo. Le z vadbo lahko vplivamo na resničen vzrok stanja – to pa so ponavadi težave s tetivami in mišični deficiti. Vašim težavam se posvečamo celostno z individualno prilagojenim programom telesne vadbe, ki je osredotočen na vaše specifične težave.

Glavni cilji kinezioterapije vključujejo postopno obremenjevanje od začetne faze naprej, zmanjšanje kompresijskih sil, ki delujejo na kolk, izboljšanje mišičnega ravnovesja – poudarek je predvsem na krepitvi mišic glutealne regije ter seveda sočasen vpliv na morebitne življenjske faktorje, ki pripomorejo k nastanku bolečin.

Z individualno prilagojeno vadbo ne odpravljamo zgolj simptomov, temveč tudi zmanjšamo tveganje za nastanek ponovnih težav.

Bodite pozorni na aktivnosti, pri katerih se bolečina pojavlja in jih poskušajte omejiti. V času akutnega poslabšanje se poskušajte izogniti hoji po stopnicah ter hoji navkreber. Izogibajte se podaljšanemu sedenju in, če imate sedeče delo, poskrbite za primerno telesno aktivnost.

Prav tako se izogibajte sedenju s prekrižanimi nogami. Ko stojite bodite pozorni, da ne stojite z vso težo na nogi, ki je prizadeta. Pri ležanju na boku poskusite med kolena vstaviti blazino, da vzdržujete nevtralni položaj kolka.

Ob vztrajanju bolečin ali nelagodja je pomembno, da se naročite na posvet s strokovnjakom in se vključite v vam specifično zastavljen rehabilitacijski program. Le z usmerjeno vadbo in podporno instrumentalno terapijo lahko dolgoročno odpravite bolečine!

Zakaj je bolečina v kolku najmočnejša pri ležanju na boku?

Pri ležanju na prizadetem boku pride do neposrednega mehanskega pritiska na vneto burzo, kar povzroči močno bolečino. Če ležite na nasprotnem boku, pa zgornja noga zdrsne navzdol in čez sredino telesa, kar povzroči nateg iliotibialne vezi preko burze in prav tako sproži bolečinski odziv.

Ali je burzitis vedno posledica vnetja ali gre lahko za tendinopatijo?

Sodobna medicina ugotavlja, da je trohanterni burzitis pogosto tesno povezan s tendinopatijo (obolenjem tetiv) mišic zadnjice, predvsem srednje zadnjične mišice (m. gluteus medius). Zgolj zdravljenje vnetja burze brez obravnave patologije tetiv pogosto ne prinese trajne rešitve.

Kako fizioterapija pomaga pri zdravljenju trohanternega burzitisa?

Fizioterapija uporablja kombinacijo protivnetnega delovanja in biomehanske korekcije. Z naprednimi instrumentalnimi postopki, kot sta visokoenergijski laser in diamagnetna terapija, zmanjšamo vnetje, z manualnimi tehnikami sprostimo napete strukture, ki mehansko dražijo sluzno vrečko, s terapevtsko in kineziološko vadbo pa povrnemo ustrezno gibljivost in obremenilno kapaciteto kolka.

Zakaj so šibke mišice odmikalke kolka vzrok za nastanek vnetja?

Če so mišice odmikalke kolka šibke, se med hojo in stojo medenica povesi na nasprotno stran. To povzroči povečan pritisk in trenje iliotibialne vezi preko trohanterne burze. S strukturirano vadbo lahko ciljno krepimo te mišice, s čimer zagotovimo pravilno stabilizacijo medenice in razbremenimo kolk.

Ali so injekcije kortikosteroidov trajna rešitev za burzitis?

Injekcije lahko hitro zmanjšajo bolečino in vnetje, vendar ne odpravijo biomehanskega vzroka (npr. mišičnega neravnovesja ali slabe drže). Če se ne izvede ustrezna rehabilitacija, se simptomi običajno vrnejo po nekaj mesecih. V kliniki Medicofit strmimo k dolgoročnim rešitvam s pomočjo terapevtske in kineziološke vadbe.

Kakšna je vloga udarnih valov pri zdravljenju trohanternega burzitisa?

Terapija z udarnimi valovi se uporablja predvsem takrat, ko je burzitis povezan s kronično tendinopatijo ali kalcinacijami v tetivah okoli kolka. Udarni valovi spodbujajo neovaskularizacijo (tvorbo novih žil) in regeneracijo tkiva, kar je ključno za obnovo poškodovanih tetivnih vlaken.

Fearon, A., 2015. Gluteal Tendinopathy: Integrating Pathomechanics and Clinical Features in Its Management. JOSPT, 45(11): 910-924.

Ganderton, C., Semciw, A., Cook, J., Moreira, E. & Pizzari, T.. 2018. Gluteal loading versus sham exercises to improve pain and dysfunction in postmenopausal women with greater trochanteric pain syndrome: a randomized controlled trial. Journal of Women’s Health. 1;27(6), 815-29.

Hlebš, S., Slakan Jakovljević, B. & Klauser, M.,  2014. Manualna terapija – sklepna mobilizacija udov testiranje in terapija. Univerza v Ljubljani, Zdravsvtena fakulteta, pp 86-87. 

Lin, C.Y. & Fredericson, M., 2015. Greater Trochanteric Pain Syndrome: An Update on Diagnosis and Management. Curr Phys Med Rehabil Rep, 3(1). 60-66.

Mellor, R., Bennell, K., Grimaldi, A., Nicolson, P., Kasza, J. & Hodges, P., 2018. Education plus exercise versus corticosteroid injection use versus a wait and see approach on global outcome and pain from gluteal tendinopathy: prospective, single blinded, randomised clinical trial. BMJ, 361:k1662. doi: 10.1136/bmj.k1662.

Wyss, J. & Patel, A., 2013. Therapeutic Programs for Musculoskeletal Disorders. United States of America: Bradford & Bigelow Printing.

Cleveland Clinic. (2023). Trochanteric bursitis. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/4964-trochanteric-bursitis