Se vam je pojavila trda, podkožna bula na zapestju? Na spletu ste iskali odgovore in prišli do ugotovitve, da je to ganglij oziroma gangliom in se sedaj sprašujete, kaj to sploh je?
Ganglion na zapestju je sinovialna cista (takšen “mehurček”), ki se napolni s posebno tekočino, ki je želatinaste konsistence.
Pojavi se na hrbtni strani zapestja (dorzalni ganglion) ali na dlani (volarni ganglion).
Točnega razloga za pojav ganglija oziroma bule na zapestju ne poznamo vendar je velika verjetnost, da se pojavi zaradi ponavljajoče mikrotravme na zapestju, ki povzroči degeneracijo (postopno uničenje) vezivnega tkiva.
Trda bula pod kožo ali gangliom je ponavadi asimptomatski, kar pomeni, da se simptomi ne pojavijo. Pri posameznikih, kjer so simptomi prisotni občutijo bolečino, občutljivost na dotik, šibkost v mišicah in zmanjšan obseg gibljivosti v zapestju.
Ali ste vedeli, da se ganglion na zapestju ne razširi po celem telesu, ampak se zgolj veča v širino na zapestju?
Naj vas pomirimo, ganglion na zapestju ni rakavo obolenje oziroma ne vsebuje rakavih celic.
Ali je ganglion na zapestju nevaren? Se ga lahko odpravi? Na kakšen način se ga uspešno pozdravi s fizioterapijo? Odgovore vam razkrivamo v nadaljevanju.
Zapestje je kompleksen sklep, ki povezuje 8 dlančnih in 2 podlaktni kosti. Dlačne kosti so v zapestju razvrščene v dve vrsti (v vsaki vrsti so 4 kosti).
Zapestje je sestavljeno iz kosti, sklepov, ligamentov in tetiv mišic, ki omogočajo podporo, stabilnost, gibanje in izvajanje fine motorike v dlani.
Ligamenti (močno fibrozno tkivo) povezujejo med seboj kosti in predstavljajo statične stabilizatorje v zapestju.
Mišice in tetive mišic (pripenjajo mišico na kost) potekajo na sprednji (volarni) in hrbtni (dorzalni) strani zapestja in nadzorujejo gibanje zapestja (izvajajo gib).
V zapestnem sklepu izvajamo gib palmarne fleksije (upogib), dorzalne fleksije (izteg), radialne deviacije (desno stranski upogib), ulnarne deviacije (levo stranski upogib) in cirkumdukcije (kroženje).
Izvajanje gibanja nadzorujejo radialni, ulnarni in medialni živec, ki potekajo tudi skozi zapestje.
Kaj je gangliom in kje se lahko pojavi
Gangliom nastane, kadar iz tkiva ligamenta, sklepa ali tetivne ovojnice mišic prične odtekati tekočina, ki jo imenujemo sinovialna tekočina.
Sinovialna tekočina ustvari mehurček, ki ga imenujemo ganglion oziroma trda bula na zapestju in je želatinaste strukture/volumna.
Ganglij se najpogosteje pojavi na hrbtni strani zapestja v 70% primerov, nastane iz skafolunatnega ligamenta ali skafolunatnega sklepa.
Pojavijo se tudi na dlani in sicer v 20% primerov med radiocarpalnim sklepom in skafotrapezoidnim sklepom.
Simptomi gangliona na zapestju se kažejo kot:
- Pojavi se vidna izboklina, ki je ovalne oblike (od nekaj milimetrov do cm)
- Izboklina občasno pritisne na živec, kar povzroči nevrološke simptome (pekoča bolečina, občutek mravljinčenja, občutek otrpelosti)
- Občasno prisotna bolečina (ki se lahko poveča med gibanjem)
- Oteklina, ki izgine in se ponovno pojavi,
- Zmanjšan obseg gibljivosti in občutek otrdelosti (izboklina omeji gibanje)
- Mišična šibkost.
Vzroki in dejavniki tveganja
Točen vzrok nastanka ganglioma na zapestju je trenutno še nepoznan, vendar najverjetneje nastane zaradi ponavljajočega obremenjevanja (povzroči vnetje v zapestju).
Posamezniki z osteoartritisom (bolezensko stanje, ki je tipično za degenerativno obrabo) so dovzetnejši za nastanek ganglioma.
Posamezniki, ki so doživeli travmatsko poškodbo sklepa ali tetive mišice pogosteje razvijejo ganglion.
Ali ste vedeli, da so ženske 3x bolj dovzetne za nastanek gangliona na zapestju kot moški?
Ganglij najpogosteje nastane pri ženskah med starostjo 20 in 50 let.
Gangliomi se pogosto pojavijo pri športnikih gimnastike zaradi ponavljajočega gibanja in obremenitev, ki se izvajajo na zapestju.
Diagnostični pregled se prične s pogovorom o času trajanja težav, prisotnih simptomih in celotni zgodovini bolezni.
Opravi se fizični pregled, kjer se izvedeta inspekcija in palpacija (barva, potnost, temperatura kože). Preveri se morebitno prisotna oteklina ali vnetje.
Gangliom se na palpaciji občuti kot čvrsta/trda podkožna bula na zapestju.
Opravijo se meritveni testi za mišično moč in sklepno gibljivost (artrokinematiko).
Naročite se na diagnostični pregled
V večini primerov se “mehurček” pritrdi na globoka tkiva in ne na kožo, vendar je še vedno gibljiv.
Posamezniki, ki se jim pojavi ganglion na dlani pogosto občutijo simptome sindroma karpalnega kanala (mišična šibkost, mravljinčenje prstov in zapestja, pekoča bolečina).
Potrebno je opraviti nevrološki pregled (za nemoteno delovanje živčevja v zapestju) in pregled žil (ganglion lahko utesnjuje in preprečuje normalno delovanje prekrvavitve).
Fizioterapevtsko in kinezioterapevtsko zdravljenje
Po ustrezno postavljeni diagnozi se prične fizioterapevtsko zdravljenje, ki se v primarni fazi osredotoča na kontrolo simptomatike (zmanjšanje bolečine, zmanjšanje vnetja in otekline).
Uporablja se toploto (termoterapijo) in hlad (krioterapijo) z namenom zmanjšanja vnetja in otekline.
Zdravljenje gangliona vključuje izvajanje manualne terapije (sklepna mobilizacija, mobilizacija mehkih tkiv in masaža), saj zmanjšamo bolečino in povečamo obseg gibljivosti.
Pri kontroli simptomatike uporabljamo najsodobnejše instrumentalne naprave, ki so dokazano učinkovite pri zdravljenju simptomov in spodbujanju celjenja tkiva. Pri fizioterapevtskem zdravljenju se uporabljajo:
- Diamagnetna terapija,
- TECAR terapija,
- LASER terapija,
- Elektroterapija HiTOP.
Specialna terapevtska vadba
Ob uspešni kontroli simptomatike se prične izvajati specialna terapevtska vadba, ki je primarno osredotočena na pridobivanje polnega obsega gibljivosti. Pomembno je izvajati raztezno vadbo, ki poveča fleksibilnost in mobilnost v zapestju.
Ob dosegu polnega obsega gibljivosti v zapestju se prične izvajati vadbo za stabilizacijo zapestja, krepitev fleksorjev (upogibalk) in ekstenzorjev (iztegovalk) zapestja in povečati moč oprijema v dlani.
Pri posamezniki z nevrološkimi simptomi se dodatno izvaja nevro-mišična vadba.
Pri nekaterih posameznikih se priporoča uporabo opornice, zaradi nudenja stabilnosti in imobilizacije, kar prepreči dodatne poškodbe in zmanjša bolečino.
Ključnega pomena je modifikacija aktivnosti, kjer vam fizioterapevt svetuje, kako in na kakšen način si boste prilagodili izvajanje vsakodnevnih aktivnosti (izognete se bolečini, napačnemu obremenjevanju telesa in preprečite izvajanje kompenzacijskih gibanj).
Posamezniki se pogosteje odločijo za operacijo gangliona zaradi izgleda kakor bolečine.
Fizioterapevtsko zdravljenje se prične že v predoperativni fazi, kjer se primarno izvaja krepitvena vadba za zapestje (pride do povečanega upada mišične mase po operaciji) in vadbo za gibljivost v zapestju (se občutno zmanjša po posegu).
Fizioterapevt je ključnega pomena v postoperativni fazi zdravljenja, ki se prične s kontrolo simptomatike (zmanjšanje bolečine, otekline in vnetja).
Po operaciji nastane brazgotina, katero uspešno zdravimo z uporabo VISOKO ENERGIJSKEGA SUMMUS LASERJA, 6D ACTION VAKUMSKO TERAPIJO in masažo brazgotine.
Postopoma se prične izvajati manualna terapija in specialna terapevtska vadba do polne gibljivosti, mišične moči in obremenilne kapacitete zapestja.
- Gregush RE, Habusta SF. Ganglion Cyst. [Updated 2022 Jul 18]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470168/
- Head, L., Gencarelli, J. R., Allen, M., & Boyd, K. U. (2015). Wrist ganglion treatment: systematic review and meta-analysis. The Journal of hand surgery, 40(3), 546–53.e8. https://doi.org/10.1016/j.jhsa.2014.12.014
- Suen M, Fung B, Lung CP. Treatment of ganglion cysts. ISRN Orthop. 2013 May 28;2013:940615. doi: 10.1155/2013/940615. PMID: 24967120; PMCID: PMC4045351.
