Ali ste že kdaj občutili nepričakovane bolečine v kosteh, ki se pojavljajo brez očitnega razloga? Morda vas zaskrbi, ali gre za utrujenost, posledico staranja ali znak nečesa resnejšega?
Obstaja veliko različnih vzrokov za pojav bolečine v kosteh, med katere sodijo artritis, zlom kosti in, pri adolescentih, hitra rast. Čeprav redkeje, je lahko tudi kostni rak vzrok teh bolečin. Torej, sama bolečina je povezana z večino kostnih patologij. Bolečine v kosteh niso le neprijetne, ampak so lahko tudi pomemben signal, da telo potrebuje več počitka ali pozornosti.
Bolečine v kosteh se na začetku kažejo s togostjo in se čez čas razvijejo v občasno bolečino, v hujših primerih pa so prisotne tudi zvečer oziroma v mirovanju. Razumevanje potencialnih vzrokov in poznavanje primernih postopkov zdravljenja pomaga narediti prvi korak k odpravi bolečin!
Članek bo razkril možne vzroke, dejavnike tveganja in značilne simptome, kdaj je primeren čas za obisk fizioterapevta ali zdravnika in kako sami prispevate k zdravju vaših kosti.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje bolečin v kosteh
Klinična opažanja kažejo, da lahko kostna bolečina izvira iz škodljive stimulacije okostja ali kostnega mozga.
Bolečine v kosteh so lahko posledica različnih poškodb in bolezni, vključno s slabo zaceljenimi zlomi, kostnim rakom, osteoartritisom in tudi iatrogenih posegov na skeletu. Za vzrok nastanka so lahko krivi tudi prehranski (pomanjkanje kalcija ali vitamina D) in presnovni vzroki (hipertiroidizem).
Dejavniki tveganja
Bolečine v kosteh lahko povzročajo različni dejavniki tveganja, ki vplivajo na zdravje vašega skeleta.
Nekateri izmed najpogostejših dejavnikov tveganja vključujejo:
- pomanjkanje vitamina D (življenje na višji geografski višini),
- spol (pojavnost bolečin v kosteh je pogostejša pri ženskah),
- starost (s staranjem se zmanjšuje kostna gostota, kar povečuje tveganje za nekatere kostne bolezni),
- povišan indeks telesne mase (prekomerna telesna teža),
- genetske dejavnike in
- kronične bolezni (artritis, osteoporoza ali druge kostne bolezni).
Če se bolečine v kosteh pojavljajo pogosto ali postajajo intenzivnejše, je pomembno, da pravočasno poiščete pomoč pri specialistu!

Najpogostejši simptomi, ki lahko spremljajo bolečino v kosteh so:
- občutljivost predela (kosti so boleče ob dotiku),
- oteklina in rdečina (posledica vnetja),
- utrujenost (pogosto se pojavlja pri pomanjkanju vitaminov, osteoporozi in anemiji),
- lomljivost kosti (pri osteoporozi) in
- nočne bolečine (lahko nakazujejo na resnejše težave, kot so kostni tumorji).
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje bolečin v kosteh
Diagnoza
Diagnoza bolečine v kosteh vključuje več korakov, saj lahko vzroki segajo od manjših težav do resnih bolezni. Najprej se opravi podrobna anamneza, pri kateri nas zanima kdaj se je bolečina začela, ali je ta stalna ali občasna, če se poslabša ob nekaterih dejavnostih in ali so prisotni drugi spremljajoči simptomi.
Pomembno je biti pozoren na resnejše znake (npr. nočna bolečina, hitra izguba telesne mase in nočno potenje). V primeru, da jih zaznamo, moramo nujno obiskati specialista za nadaljnje preiskave.
Kasneje se opravi klinični pregled z natančno palpacijo bolečega območja, preveri se gibljivost sklepov in opazuje prisotnost morebitnih deformacij. Po potrebi se opravijo tudi laboratorijske preiskave in slikovna diagnostika. Pri slikovni diagnostiki se RTG uporablja pri sumu na zlome, artritis, tumorje ali osteoporozo, MR ali CT za vpogled v mehka tkiva in kosti ter scintigrafija kosti za odkrivanje vnetij, metastaz raka ali zloma, ki ni viden na RTG.
Zdravljenje

Zdravljenje bolečine v kosteh je odvisno od vzroka, faze okrevanja in splošnega zdravja posameznika. Kot podporna terapija se uporablja farmakološko zdravljenje – dve glavni skupini zdravil, ki se trenutno uporabljata za lajšanje kostne bolečine, sta nesteroidni protivnetni antirevmatiki in opioidi. Čeprav pomagajo pri lajšanju simptomov, ta sistemska zdravila pogosto povzročajo neželene učinke, kar poudarja potrebo po alternativnih terapijah, ki so usmerjene v patofiziološke mehanizme, kateri so podlaga za kostno bolečino.
V akutni fazi konzervativnega zdravljenja s fizioterapijo je cilj zmanjšanje bolečine, vnetja in preprečevanje dodatnih poškodb ali poslabšanja stanja. Poleg farmakološke terapije se svetuje Sixtus ultrazvočna krioterapija za zmanjšanje otekline in vnetja ter aplikacija HiTop elektroterapije za lajšanje bolečine. Dobre učinke ima tudi PERISO diamagnetna terapija, saj pospešuje regenerativne procese.

Kinezioterapevtska faza stremi k izboljšanju gibljivosti, moči in funkcionalnosti. Svetuje se izvajanje mobilizacijskih vaj za ohranjanje gibljivosti in krepilnih vaj, ki povečajo moč mišic okoli prizadetega področja. Ne smemo pozabiti tudi na stabilizacijske vaje in specialne vaje za ravnotežje. Pomembno je tudi redno izvajanje razteznih vaj, ki preprečujejo prekomerno togost.
V fazi post rehabilitacije pa je glavni poudarek na vzdrževanju dobrega stanja kosti in preprečevanja ponovnih težav. Pomembno je nadaljevati z redno vadbo proti uporu, aerobno vadbo po izbiri in vajami za izboljšanje koordinacije in stabilnosti za preprečevanje padcev in morebitnih novih poškodb.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza in trajanje rehabilitacije sta odvisni od vzroka bolečine v kosteh, resnosti poškodbe ali bolezni ter splošnega zdravstvenega stanja posameznika. Prognoza je pri akutnih poškodbah dobra, pri kroničnih stanjih pa je ključno obvladovanje simptomov in preprečevanje napredovanja stanja.
Pri manjših poškodbah okrevanje traja 4 do 6 tednov, pri zlomih 6 do 12 tednov (popolna rehabilitacija nekaj mesecev), nekatera druga stanja, ki so kronična pa potrebujejo dolgoročno rehabilitacijo.
V kliniki Medicofit nudimo strokovno obravnavo bolečin v kosteh z individualnimi programi fizioterapije za hitro okrevanje in dolgoročne rezultate!
Erkal, M. Z., Wilde, J., Bilgin, Y., Akinci, A., Demir, E., Bödeker, R. H., Mann, M., Bretzel, R. G., Stracke, H. in Holick, M. F. (2006). High prevalence of vitamin D deficiency, secondary hyperparathyroidism and generalized bone pain in Turkish immigrants in Germany: identification of risk factors. Osteoporosis International, 17(8), 1133–1140. https://doi.org/10.1007/s00198-006-0069-2
Kane, C. M., Hoskin, P. in Bennett, M. I. (2015). Cancer induced bone pain. BMJ, 350, h315. https://doi.org/10.1136/bmj.h315
Nencini, S. in Ivanusic, J. J. (2016). The Physiology of Bone Pain. How Much Do We Really Know? Frontiers in Physiology, 7. https://doi.org/10.3389/fphys.2016.00157
Oostinga, D., Steverink, J. G., van Wijck, A. J. M. in Verlaan, J.-J. (2020). An understanding of bone pain: A narrative review. Bone, 134, 115272. https://doi.org/10.1016/j.bone.2020.115272