Ankilozirajoči spondilitis – simptomi in zdravljenje

Ali ste že kdaj čutili nelagodje ali bolečine v hrbtu, ki ne izginejo po več mesecih? Ste se spraševali, zakaj se vaša gibljivost hrbtenice z leti zmanjšuje? Morda ste imeli postavljeno diagnozo in se sprašujete kako naprej?

Ankilozirajoči spondilitis je kronična vnetna revmatska bolezen, ki se običajno pojavi v hrbtenici in sakroiliakalnih sklepih. Vendar pa lahko vpliva tudi na druge sklepe in strukture izven osnovnega skeleta.

Ta bolezen je najbolj značilen predstavnik skupine spondiloartritisov, in zato jo pogosto uporabljamo kot merilo za primerjavo drugih bolezni v tej skupini.

Ankilozirajoči spondilitis se običajno začne v drugem ali tretjem desetletju življenja. Simptomi se pojavijo predvsem med 15. in 40. letom starosti – povprečna starost ob začetku simptomov je zgolj 28 let.

Ali ste vedeli, da je kar 90 do 95 odstotkov bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom nosilcev gena HLA-B27? Pri Evropejcih ga ima približno 8 % populacije. Poleg tega je treba poudariti, da moški zbolevajo 2 do 3-krat pogosteje kot ženske ter običajno v hujši obliki.

V tem članku bomo raziskali vse o ankiloziraločem spondilitisu in vam predstravili kako fizioterapija postaja ključno orodje v boju proti tej zahrbtni bolezni ter vas popeljali skozi korake do boljšega počutja ter aktivnega življenja. Kako vas v kliniki Medicofit vodimo do življenja brez bolečin vam predstavljamo v nadaljevanju.

Naročite se na zdravljenje ankilozirajočega spondilitisa

Spondiloartritisi predstavljajo skupino vnetnih revmatičnih bolezni, ki se med seboj razlikujejo, vendar imajo podobne značilnosti v klinični sliki. Te bolezni vključujejo:

1. Ankilozirajoči spondilitis: To je najpogostejša oblika spondiloartritisa, kjer je v večini prizadeta hrbtenica (predvsem spodnji del).
2. Psoriatični artritis (luskavični artritis): Ta oblika spondiloartritisa je povezana s psoriazo in lahko vpliva na sklepe ter kožo.
3. Enteropatični artritis: Ta vrsta bolezni se pojavi pri ljudeh s črevesnimi boleznimi, kot sta ulcerozni kolitis ali Crohnova bolezen.
4. Reaktivni artritis: Ta oblika spondiloartritisa se razvije po preboleli okužbi.

Za te bolezni je značilno, da bolniki običajno nimajo pozitivnega revmatoidnega faktorja, vendar pa lahko pokažejo značilne radiološke spremembe, predvsem na hrbtenici in imajo podobno genetsko ozadje.

Ali ste vedeli, da jih lahko glede na to, ali je bolj prizadeta hrbtenica ali periferni sklepi, razdelimo na dve glavni kategoriji – aksialni spondiloartritisi in periferni spondiloartritisi.

Vsi spondiloartritisi so neozdravljive bolezni in potekajo progresivno – to pomeni, da je potrebno bolezen čimprej prepoznati in pričeti s aktivnim fizioterapevtskim zdravljenjem. Kako bolezen brez pravilne terapije napreduje vam predstavljamo v nadaljevanju.

Ankilozirajoči spondilitis je pogosto povezan z družinsko nagnjenostjo k bolezni, pri čemer ima pozitivno družinsko anamnezo kar tretjina bolnikov. Tveganje za razvoj bolezni je še posebej visoko pri sorodnikih prvega in drugega reda.

Ali ste vedeli, da je skoraj 80% bolnikov z akilozirajočim spondilitisom moškega spola?

Med genetskimi dejavniki je najpomembnejši antigen HLA-B27, ki prispeva k 20–40 odstotkom genetske predispozicije. Nosilci HLA-B27 imajo do 20-krat večje tveganje za razvoj spondiloartritisa v primerjavi z negativnimi osebami.

Poleg genetskih dejavnikov se raziskujejo tudi okoljski dejavniki, kot so okužbe in mehanske obremenitve (stres), ki lahko prispevajo k razvoju spondiloartritisa.

Okužbe in mikroorganizmi, kot so bakterijske okužbe sluznic ali spremembe v mikroflori prebavil pri kronični vnetni črevesni bolezni, so lahko sprožilni dejavniki za bolezen.

Naročite se na zdravljenje ankilozirajočega spondilitisa

Osnovni patološki proces pri ankilozirajočem spondilitisu je znan kot entezitis. Ta proces se začne s vnetjem vezivnih tkiv, kit, in fascij v bližini sklepov, kjer se najprej pojavi vnetni infiltrat.

V poznejših fazah bolezni se na območju prizadetega vezivnega tkiva (vnetnega infiltrata) začne nalagati kalcij, kar lahko privede do postopnega zakostenevanja tkiva – največkrat hrbtenice.

Glavni simptomi vključujejo vnetne bolečine v križu in sakroiliakalnem predelu. Vnetje se tipično začne v sakroiliakalnem sklepu in se širi po hrbtenici navzgor, vse do prsnega koša in vratne hrbtenice. Tipični simptomi so:

• Kronična bolečina in okorelost v spodnjem delu hrbta, ki se poslabša ponoči in zjutraj.
• Postopno zmanjševanje gibljivosti hrbtenice.
• Utrujenost in izguba telesne mase.
• Težave z dihanjem in držo zaradi ukrivljenosti hrbtenice.

Kaj pomeni vnetna bolečina? Bolečine so stalne (nastajajo skozi več mesecev), izboljšajo se med gibanjem in poslabšajo v mirovanju. Pogosto se pojavlja nočna bolečina, zaradi katere bolniki vstanejo in se razgibajo, prav tako je značilna jutranja okorelost.

Ko bolezen napreduje, se bolečine razširijo tudi na prsno in vratno hrbtenico, hkrati pa se gibljivost hrbtenice zmanjšuje. Približno 20 do 35 odstotkov bolnikov ima vnete večje sklepe, kot so kolčni, kolenski in ramenski sklep.

Entezitis – vnetje veziva, ki je tipično za AS, se lahko pojavi kjerkoli v telesu, vendar se najpogosteje prikaže kot vnetje Ahilove tetive, medrebrnih mišic ali plantarni fasciitis.

Ali ste vedeli, da so lahko prizadeti tudi drugi deli telesa ? Pogosto vidimo vnetje očesne šarenice (sprednji uveitis), vnetje črevesja, motnje srčnega ritma in druge znake bolezni.

Ženske imajo pogosto blažjo obliko bolezni, kar lahko povzroči, da se bolezen spregleda. Pri ženskah je tudi pogostejša prizadetost perifernih sklepov, bolečine v hrbtenici pa so bolj lokalizirane v vratnem kot ledvenem delu.

Možni zapleti ankilozirajočega spondilitisa

Potek ankilozirajočega spondilitisa je za vsakega posameznika različen in težko napovedljiv. Pri nekaterih bolnikih bolezen ostane omejena na sakroiliakalne sklepe, še posebej pri ženskah, medtem ko pri drugih vpliva na celotno hrbtenico in periferne sklepe.

Raziskave kažejo, da je 80 odstotkov bolnikov, ki imajo agresiven potek bolezni, že na začetku trpelo za visoko aktivno boleznijo.

Zapleti, ki jih lahko pričakujete v kolikor se ne odločite za zdravljenje so:

• Ankiloza hrbtenice: To je proces, pri katerem se vretenca hrbtenice postopoma spajajo zaradi kroničnega vnetja. To povzroči izgubo gibljivosti hrbtenice in omejitev pri upogibanju in obračanju.
• Kifoza: Bolezen privede do razvoja kifoze, kar pomeni, da se hrbtenica začne ukrivljati naprej. To lahko vodi v slabšo telesno držo in omeji sposobnost vzravnane drže.
• Skolioza: Pri nekaterih bolnikih lahko bolezen povzroči tudi razvoj skolioze, kar je ukrivljenost hrbtenice v stranski smeri – to lahko vpliva na ravnovesje in hojo.
• Kompresijski zlomi vretenc: Zaradi izgube gostote kosti in slabljenja vretenc se poveča tveganje za zlome vretenc.
• Vpliv na prsni koš: AS lahko vpliva tudi na prsni koš in omeji gibanje reber med dihanjem, kar lahko vpliva na pljučno funkcijo in povzroči težave z dihanjem.

V kliniki Medicofit je zdravljenje usmerjeno v dolgoročno preprečevanje nastanka teh zapletov in ohranjanje zdravja in gibljivosti vaše hrbtenice.

Naročite se na zdravljenje ankilozirajočega spondilitisa

Na začetku bolezni lahko postavitev diagnoze predstavlja velik izziv, saj ni značilnih in občutljivih testov za to bolezen. Kljub temu se na bolezen lahko sumi pri vsakem bolniku, ki trpi za vnetno bolečino v križu – še posebej če traja več mesecev.

Klinični pregled na začetku bolezni običajno ne pokaže odstopanj od normale. Kasneje, ko bolezen napreduje, se lahko pojavijo simptomi, kot so izravnana ledvena lordoza, poudarjena prsna kifoza ter zmanjšana gibljivost hrbtenice v vseh smereh.

Laboratorijski testi niso bistveni za postavitev diagnoze, vendar pa lahko prisotnost antigena HLA-B27 v krvi bolnika podpre sum na bolezen.

Rentgensko slikanje sklepov in bolečega predela hrbtenice je nujno za dokončno diagnozo ankilozirajočega spondilitisa.

Na rentgenskih posnetkih pogosto opazimo vnetje sklepa (sakroiliitis), kvadratasto oblikovana vretenca ter zakostenevanje obhrbteničnih vezi.

V napredovalih fazah bolezni se lahko pojavijo značilne radiološke spremembe, kjer hrbtenica izgleda kot »bambusova palica.«

Za odkrivanje morebitnih perifernih artritisov, zlasti v kolkih, je uporaba ultrazvoka nepogrešljiva.

Zdravljenje ankilozirajočega spondilitisa vključuje nefarmakološke in farmakološke metode.

Nefarmakološki pristop se osredotoča na fizioterapevtsko zdravljenje in rehabilitacijo pacienta. Cilj fizikalne terapije je preprečiti ali upočasniti omejitev gibljivosti hrbtenice in prizadetih sklepov, preprečiti deformacije kosti ter zmanjšati simptome, kot so bolečina in okorelost.

Bolniki se poučijo o naravi bolezni in spodbuja se njihova aktivna vloga pri zdravljenju. Redna vadba, vključno z gibalnimi in dihalnimi vajami, je ključna za preprečitev nastanka pljučnih težav. Prav tako se bolnike uči pravilnih drž in položajev.

Ali ste vedeli, da je plavanje zelo priporočljiva oblika športa pri tej bolezni? Odsvetujejo  se predvsem športi s sunkovitimi gibi in nenadnimi spremembami položaja telesa.

Kaj pa zdravila ? Farmakološko zdravljenje običajno vključuje uporabo zdravil, kot so nesteroidna protivnetna zdravila, bolečinska zdravila, in v nekaterih primerih biološka zdravila, ki lahko pomagajo obvladovati vnetje in simptome bolezni.

Obravnava je individualno prilagojena vsakemu bolniku, in cilj je izboljšati njihovo kakovost življenja ter upočasniti napredovanje bolezni.

Uporaba bioloških zdravil, ki lahko spremenijo potek bolezni, je dramatično izboljšala kakovost življenja bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom.  Zdravljenje z zdravili je najbolj uspešno v kombinaciji s sodobnimi fizioterapevtskimi tehnikami, ki vam jih predstavljamo v nadaljevanju.

Naročite se na zdravljenje ankilozirajočega spondilitisa

V kliniki Medicofit verjamemo v celostno zdravljenje ankilozirajočega spondilitisa, zato je naš program sestavljen iz štirih faz, ki so medsebojno tesno povezane in prepletene : diagnostični pregled, akutna fizioterapija, postakutna kineziologija in preventivna kinezioterapija.

V nadaljevanju vam predstavljamo kaj lahko pričakujete v vsaki fazi zdravljenja.

Diagnostični pregled

Ob diagnostičnem pregledu je potrebno preučiti celoten mišično-skeletni sistem. Klinični znaki so včasih minimalni – predvsem v zgodnjih fazah bolezni.

Fizioterapevt začne diagnostični pregled s temeljitim pogovorom, kjer se osredotoči na dolžino trajanja težav, intenziteto bolečine in morebitne druge zdravstvene težave, ki niso povezane s sklepi.

Nato sledi klinični pregled, ki vključuje oceno stanja sklepov, preverjanje bolečinske občutljivosti, stabilnosti, otekline in morebitnega vnetja sklepov.

Prav tako se izvedejo meritve gibljivosti sklepov, tako pasivne kot aktivne, da ugotovimo morebitne omejitve gibanja – posebno pozornost namenimo hrbtenici.

Fizioterapevt tudi oceni mišično moč z meritvami, kar pomaga identificirati morebitne neravnovesja v mišični moči.

Za zgodnjo diagnozo ankilozirajočega spondilitisa je ključno pregledovanje sakroiliakalnih sklepov in hrbtenice (vključno z vratom), merjenje pomičnosti prsnega koša ter obseg gibanja v kolčnih in ramenskih sklepih. Prav tako iščemo znake entezitisa.

Obstajajo posebni testi za zaznavanje vnetja v sakroiliakalnem sklepu, vključno s:

• Test sakroiliakalne kompresije: Neposredna stiskanje medenice v ležečem položaju lahko povzroči bolečino v sakroiliakalnih sklepih ali stiskanje prizadete medenice v boku v stranskem položaju lahko povzroči bolečino.
• Gaenslenov test: Kolčni in kolenski sklepi nasprotne strani so upognjeni, da se fiksira medenica, medtem ko se kolčni sklep na preizkušeni strani hiperextendira čez rob mize. To bo ustvarilo rotacijsko obremenitev na sakroiliakalni sklep in povzročilo bolečino.
• Straight leg test: Pacienta prosimo, da dvigne nogo s izravnanim kolenom. To bo povzročilo bolečino v prizadetem sakroiliakalnem sklepu.

V nekaterih primerih lahko priporoči dodatne slikovne preiskave, kot so rentgenski posnetki ali magnetna resonanca, za bolj podrobno oceno stanja sklepov.

Na podlagi vseh teh diagnostičnih podatkov bomo oblikovali prilagojen program zdravljenja za vsakega posameznika.

Akutna fizioterapija

Ankilozirajoči spondilitis je progresivna bolezen, za katero trenutno ne poznamo zdravila. Vsa trenutno razpoložljiva zdravljenja so usmerjena v zaustavitev napredka in zagotavljanje boljše kakovosti življenja.

Cilj fizioterapevtskega zdravljenja v kliniki Medicofit je lajšanje bolečin ter zmanjšanje aktivnosti revmatoidnega artritisa – tako se prepreči nastanek nepovratnih sprememb v hrbtenici in poveča funkcionalna zmogljivost pacienta.

Obvladovanje simptomov v akutni fazi vključuje zmanjšanje bolečine v hrbtenici (kolku in rami), izboljšanje gibljivosti hrbtenice in stabilnosti sklepov. Prav tako se posveča pozornost krepitvi mišic ob hrbtenici in pravilni telesni drži.

Naš program zdravljenja se osredotoča na tudi na izboljšanje pljučne funkcije – z aerobno vadbo in ohranjanjem premičnosti prsnega koša – to je ključno za preprečevanje nastanka dihalnih težav.

Fizioterapevti uporabljajo različne terapevtske tehnike, kot je manualna terapija, mobilizacija sklepov in instrumentalna terapija. Vse metode nam pomagajo pri reševanju simptomov, kot so omejen obseg gibljivosti, napetost mišic in zmanjšanje bolečine.

Instrumentalna terapija je nepogrešljiv del fizioterapije spondiltisa in vključuje uporabo najsodobnejših naprav, kot so TECAR WINTECARE terapija, SUMMUS laser, 6D Action in elekstrostimulacija HiTOP. Te tehnike povečajo tkivno prekrvavitev, delujejo na globoka tkiva, spodbujajo celični metabolizem ter delujejo izrazito protivnetno – vnetje je namreč osrednji proces pri spondilitisu.

Ključni del fizioterapevtske rehabilitacije pri ankilozirajočem spondilitisu je terapevtska vadba, ki pomaga okrepiti mišice okoli hrbtenice, prsnega koša in ostalih prizadetih sklepov.

Fizioterapevt igra ključno vlogo tudi pri izobraževanju bolnikov o njihovi bolezni in pomembnosti rednega izvajanja terapevtskih vaj. Poleg tega spremlja napredek posameznika in prilagaja terapijo glede na spremembe v stanju. Z izobraževanjem in aktivnim sodelovanjem bolnikov se lahko doseže boljši rezultat terapije.

Postakutna kineziologija

Kineziologija ima pomembno vlogo pri obravnavi ankilozirajočega spondilitisa, saj se osredotoča na gibanje in funkcionalno rehabilitacijo posameznika. Pri tej bolezni je ohranjanje gibljivosti in funkcionalnosti sklepov ter mišic bistvenega pomena.

Kineziologi izvajajo podrobno oceno gibalnih vzorcev pri posamezniku, kar vključuje merjenje obsega gibov sklepov in oceno mišične moči ter drže.

Na podlagi ocene razvijejo individualno prilagojen vadbeni program, ki vključuje različne vaje za izboljšanje gibljivosti, krepitev mišic, izboljšanje drže ter splošno funkcionalno okrevanje. Vaje so prilagojene posameznikovim potrebam in zmogljivostim.

Naši strokovnjaki redno spremljajo napredek posameznika med vadbo in skozi čas prilagajajo vadbeni program glede na dosežene cilje in izboljšave.

Naučili se boste pravilnih tehnik gibanja, s katerimi se izognemo prekomernim obremenitvam sklepov in mišic ter preprečimo morebitne poškodbe.

Glavni cilj kineziološke obravnave pri ankilozirajočem spondilitisu je izboljšanje funkcionalnosti posameznika, kar prinese olajšanje vsakodnevnih aktivnosti, kot so hoja, dvigovanje predmetov in druge rutinske naloge.

Kineziologi in fizioterapevti klinike Medicofit tesno sodelujejo, da  vam zagotovijo celostno obravnavo vaše bolezni.

Preventivna kinezioterapija

Ker je ankiloziraloči spondilitis bolezen za vse življenje, smo v kliniki Medicofit za vas pripravili še postrehabilitacijski program vadbe, ki je namenjen ohranjanju optimalne funkcije telesa.

Preventivna kineziološka vadba igra pomembno vlogo pri obvladovanju ankilozirajočega spondilitisa in preprečevanju njegovih negativnih učinkov na gibljivost sklepov in splošno telesno funkcijo.

S poudarkom na pravilni tehniki in individualno prilagojenih vadbenih programih, preventivna kineziološka vadba pomaga posameznikom ohranjati visoko aktivnost, zmanjševati bolečine ter preprečevati gibalne omejitve, ki nastanejo v poznih fazah bolezni.

Redna telesna vadba je pomembna samostojna skrb za obvladovanje ankilozirajočega spondilitisa. Pomaga pri ohranjanju gibljivosti, moči, zmanjšanju bolečin ter izboljšanju drže. Plavanje je odlična aerobna vadba z nizko intenzivnostjo za sklepe, medtem ko raztezne vaje izboljšajo gibljivost.

Začetniki naj se posvetujejo s fizioterapevtom glede pričetka nove vadbe. Fizioterapevt vam lahko svetuje o najbolj primernih vajah za obvladovanje simptomov ter o pogostosti njihove izvajanja.

Pravilna telesna drža igra ključno vlogo pri zmanjšanju tveganja za zaplete AS, kot je ukrivljenost hrbtenice. Vaje, usmerjene v krepitev hrbtnih in trebušnih mišic, lahko izboljšajo vašo držo. Zavestno spremljanje drže čez dan, še posebej med sedenjem, lahko pomaga preprečiti slabo držo.

Kakovosten spanec je pomemben za, saj lahko bolezen vpliva na spanje. Slab spanec lahko poslabša bolečine in utrujenost ter celo vodi v depresijo.

Ali ste vedeli, da lahko zdrava prehrana pomaga obvladovati simptome bolezni? Revmatološko združenje priporoča raznoliko in uravnoteženo prehrano z veliko sadja in zelenjave, živil, bogatih s kalcijem in omega-3 maščobnimi kislinami, ter izogibanje visoko predelanim živilom, soli, alkoholu in nasičenim maščobam.

Stres in dobro počutje lahko vplivata na simptome bolezni. Nasveti za obvladovanje stresa vključujejo globoko dihanje, raztezanje, meditacijo, dovolj telesne aktivnosti, zadostno spanje, izogibanje pretirani uporabi alkohola, tobaka in drugih substanc, ter vsakodnevni čas za sprostitev in čas s svojimi najbližjimi.

Fundacija za artritis navaja, da kajenje poslabša škodo, ki jo bolezen povzroči telesu. Priporočajo, da kadilci razmislijo o prenehanju kajenja, saj to lahko pomaga zmanjšati resnost bolezni in izboljšati kakovost življenja.

Je kdaj potrebna operacija?

Kirurški poseg je redko nujen pri zdravljenju ankilozirajočega spondilitisa. Zamenjava sklepov lahko pomaga pri obnovi funkcionalnosti sklepov, prizadetih zaradi bolezni – to vključuje kolke, kolena in ramena. Kirurška korekcija (fiksacija) hrbtenice je redka in zahteva izkušenega nevrokiruga ali ortopeda.

Kako pa je z nosečnostjo?

Nosečnost pri ženskah s to boleznijo običajno ne povzroča posebnih težav za mater ali otroka, vendar je treba previdno pretehtati uporabo zdravil med nosečnostjo – glede tega se posvetujete s svojim revmatologom.

Kakšna je prognoza ankilozirajočega spondilitisa?

Napoved za večino ljudi z ankilozirajočim spondilitisom je ugodna. Kljub kronični naravi bolezni postane le malo ljudi hudo omejenih, saj je izredno učinkovito fizioterapevtsko zdravljenje. Učinkovito obvladovanje bolečin in vnetja lahko zmanjša vsakodnevne težave, redna vadba in skrb za pravilno držo pa lahko pomagata obvladovati vaše simptome.

Kakšne so omejitve glede dela, če imam ankilozirajoči spondilitis?

Ankilozirajoči spondilitis običajno (vsaj v začetku) ne prinese hudih omejitev in večina ljudi lahko normalno nadaljuje s svojim  delom.  V kolikor vaše delo vključuje velike obremenitve hrbtenice, je v aktivni fazi priporočen počitek in vključitev fizioterapije. Vsak posameznik odziva na zdravljenje drugače, zato je potrebna potrpežljivost in aktivno sodelovanje pri zdravstveni oskrbi.

Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.

Gravaldi LP, Bonetti F, Lezzerini S, De Maio F. Effectiveness of Physiotherapy in Patients with Ankylosing Spondylitis: A Systematic Review and Meta-Analysis. Healthcare (Basel). 2022 Jan 10;10(1):132.

Golder, V., & Schachna, L. (2013). Ankylosing spondylitis: an update. Australian family physician, 42(11), 780–784. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24217097/

Hanson, A., & Brown, M. A. (2017). Genetics and the Causes of Ankylosing Spondylitis. Rheumatic diseases clinics of North America, 43(3), 401–414. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28711142/

Martins, N. A., Furtado, G. E., Campos, M. J., Leitão, J. C., Filaire, E., & Ferreira, J. P. (2014). Exercise and ankylosing spondylitis with New York modified criteria: a systematic review of controlled trials with meta-analysis. Acta reumatologica portuguesa, 39(4), 298–308. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25351868/

Dagfinrud, H., Kvien, T. K., & Hagen, K. B. (2008). Physiotherapy interventions for ankylosing spondylitis. The Cochrane database of systematic reviews, 2008(1), CD002822. https://doi.org/10.1002/14651858.CD002822.pub3

Sari, İ., Öztürk, M. A., & Akkoç, N. (2015). Treatment of ankylosing spondylitis. Turkish journal of medical sciences, 45(2), 416–430. https://doi.org/10.3906/sag-1401-79