Ste se poškodovali in imate prisotno bolečino v kolenu? Imate otečeno koleno in omejen obseg gibljivosti? Težko polno obremenjujete nogo? Možen vzrok za vašo bolečino v kolenu je poškodba meniskusa.
Poškodba meniskusa je ena najpogostejših poškodb v kolenskem sklepu, saj predstavlja kar 1/3 vseh poškodb v kolenu.
Meniskus je vezivno-hrustančno tkivo, ki se nahaja v kolenskem sklepu in deluje, kot “amortizer” – uspešno prerazporedi sile in obremenitve telesa ter pomaga pri stabilizaciji sklepa.
Simptomi poškodbe meniskusa so bolečina ob obremenjevanju s telesno težo pri aktivnostih (hoja, počep), prisotna oteklina in vnetje, omejena gibljivost, občutek nestabilnosti in občasno slišani “poki” v kolenu.
Poškodba meniskusa najpogosteje nastane zaradi travmatske poškodbe (padec, športna poškodba), degenerativnih sprememb, ponavljajočih obremenitev, neustrezne tehnike športa in prevelike telesne teže.
Mlajša populacija v večini primerov doživi akutno poškodbo meniskusa medtem ko ima starejša populacija težave z meniskuskom zaradi degenerativnih sprememb.
Celostno zdravljenje poškodbe meniskusa se prične z diagnostičnim pregledom, zasnovanim fizioterapevtskim programom zdravljenja in se zaključi s kineziološkim delom.
Ali ste vedeli, da se kar 75% vseh poškodb meniskusa uspešno pozdravi konservativno (brez operacije)?
Uspešno fizioterapevtsko zdravljenje v kliniki za fizioterapijo Medicofit vas vodi od poškodbe meniskusa do svobodnega gibanja brez bolečin. Spoznajte, kako vašemu kolenu povrnemo polno moč, gibalno funkcijo in odpornost!
Kolenski sklep je največji in najkompleksnejši sklep v človeškem telesu, ki prenaša celotno težo in obremenitve telesa.
Meniskus je vezivno-hrustančni disk, ki se ponavadi opisuje, kot “C ali polmesečno obliko” vendar je njegova sestava kompleksnejša od tega. Vsak meniskus ima telo in dva rogova, ki se nahajata med kostjo stegnenice in kostjo golenice.
Kolenski sklep vsebuje dva meniskusa: notranjega (medialnega), ki se narašča z medialno kolateralno vezjo, zaradi česar je manj mobilen in zunanjega (lateralnega), ki je preko dveh meniskofemoralnih vezi povezan s kostjo stegnenice.
Ali ste vedeli, da je notranji meniskus zaradi svoje anatomske pozicije bolj podvržen nastanku poškodb kakor zunanji?
Glavna funkcija meniskusa je prenos sil in obremenitev (uspešno prenašanjo/prerazporedijo obremenitev sil, kar zmanjša možnost nastanka poškodbe hrustanca in artritisa) ter vzpostavljanje stabilnosti v kolenu (preprečujejo prevelik obseg gibljivosti).
Ligamenti v kolenu (sprednja križna vez, zadnja križna vez, stranski kolateralni vezi) preprečujejo prekomeren pomik ali iztisk meniskusov ob gibanju kolena.
Meniskusa sta slabo prekrvavljena (zgolj 10-25% zunanjega roba obeh meniskusov), kar omejuje naravne procese samoceljenja v telesu vendar sta dobro oživčena, zaradi česar je bolečina ob poškodbi meniskusa intenzivna.
Poškodba meniskusa se razlikuje od velikosti poškodbe in lokacije (telesu meniskusa ali v rogu).
Poškodba meniskusa oziroma raztrganina so longitudinalne (so najpogostejša oblika), horizontalne, radialne (poteka od sredine meniskusa do zunanjega roba), kompleksne (kombinacija longitudinalne in radialne raztrganine, ki običajno potrebujejo operativno zdravljenje), bucket-handle in flap poškodba.
Poškodba meniskusa nastane zaradi:
- degenerativnih sprememb v kolenskem sklepi (zaradi starosti in dolgotrajnih preobremenitev),
- športnih poškodb (nastanejo ob zasuku kolena z dodatno obremenitvijo telesne teže. Najpogosteje pri nogometu, košarki, rokometu in smučanju.),
- travmatskih poškodb (direkten udarec v koleno, gre za kontaktno ali nekontaktno poškodbo)
- ponavljajočih obremenitev (kot sta tek in kolesarjenje),
- nepravilna tehnika dvigovanja težkih obremenitev (prekomerna obremenitev meniskusov),
- prevelike telesne teže (povzroča dodatno obremenitev na kolenski sklep)
- genetska predispozicija (določeni ljudje se rodijo s tanjšimi meniskusi).
Specialisti medicine priporočajo konzervativno zdravljenje, kadar je poškodba meniskusa nastala, kot posledica degenerativnih sprememb (pri starejših ljudeh).
Konzervativno zdravljenje se priporoča, kadar je prišlo do manjših raztrganin meniskusa (katera ne povzroča prehude bolečine ali omejuje gibljivost) ali stabilne longitudinalne raztrganine, ki se zgodi na zunanjem robu meniskusa (“rdeči coni” – najbolj prekrvavljenem delu).
Potrebno se je zavedati, da zgolj bolečina, manjša in degenerativna poškodba niso dovolj velike indikacije za operativni poseg.
Celostno zdravljenje poškodbe meniskusa brez operacije vas vodi od diagnostike, fizioterapije in kineziologije do postkineziološkega programa.
Čas trajanja konservativnega zdravljenja poškodbe meniskusa je odvisen od tipa poškodbe in načina zdravljenja vendar v povprečju traja od 10 – 15 tednov.
Dolgoročno uspešnost zdravljenja dosegamo z izvajanjem aktivne fizioterapije, kjer je pacient aktivno vključen pri izvajanju fizioterapije in individualno obravnavo, katera traja 90 minut.
Diagnostika
Vsako zdravljenje meniskusa se prične z uvodnim diagnostičnim pregledom, kjer najprej skozi anamnezo (pogovor) pridobimo podatke o funkcionalnem stanju telesa, zgodovini poškodbe meniskusa, času trajanja težav in oceni bolečine v kolenu.
Fizični pregled se prične z inspekcijo in palpacijo kolenskega sklepa (sklepne špranje), ki je morebitno otekel, vnet, s povišano temperaturo, prisotno rdečino na koži in vidnim upadom mišične mase.
Opravi se oceno sklepne gibljivosti in artrokinematike, oceni se mišično moč (morebitna mišična odstopanja od normativov in prisotno mišično neravnovesje) in obremenilno kapaciteto kolena (sposobnost prenašanja obremenitev).
Izvedejo se funkcionalni ortopedski testi, ki so specifični za testiranje meniskusa, kot sta McMurray test in Apley grind test.
McMurray test se izvede s krčenjem kolena in dovajanju pritiska vanj (diagnostik opazuje, ali bo prišlo do občutka pokanja in klikanja v kolenu, kar nakazuje na poškodbo meniskusa).
Med izvajanjem Apley grind testa, pacient leži na trebuhu in pokrči koleno medtem ko se dovaja pritisk v kolenski sklep (diagnostik bo rotiral koleno med dodajanjem pritiska).
Najpogosteje se izvede magnetno resonančno slikanje za točno določitev stopnje poškodbe meniskusa, saj prikaže sliko mehkega tkiva v sklepu.
Na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi individualen fizioterapevtski program, pri katerem metode zdravljenja prilagodimo posamezniku in tipu poškodbe meniskusa.
Fizioterapija
Akutna fizioterapevtska faza zdravljenja po poškodbi meniskusa zajema kontrolo simptomatike z izvajanjem protibolečinske in protivnetne terapije, kar pomeni, da se najprej zmanjša bolečino, zmanjša vnetje in oteklino, poveča obseg gibljivosti v kolenu (v dovoljenih okvirjih) in poveča se moč kolenskih mišic.
Manualna terapija (sklepna mobilizacija, terapija prožilnih točk, miofascialno sproščanje) se izvaja za sproščanje zadnjih stegenskih mišic, sprednje stegenske mišice in mečne muskulature. S tem se dodatno zmanjša mišična napetost, zmanjša se bolečina in poveča obseg gibljivosti v kolenu.
Strokovnjaki fizioterapije uporabljajo najsodobnejše instrumentalne naprave, ki spodbuja naravne procese v telesu k hitrejšemu celjenju:
- Diamagnetno terapijo PERISO (zmanjšuje oteklino, vnetje in bolečino)
- TECAR WINTECARE terapija (globinsko segreva tkivo, spodbuja prekrvavitev in pospeši celični metabolizem),
- Visokoenergijski SUMMUS laser (z laserskim žarkom prodiramo globoko v tkivo, spodbujamo hitrejše celjenje tkiva in zmanjšujemo bolečino)
- Visokotonska elektrostimulacija HiTOP (aktivno zmanjšuje bolečino)
Izvajamo specialno fizioterapevtsko vadbo za izboljšanje gibljivosti kolena v dovoljenih okvirjih in krepimo sprednje ter zadnje stegenske mišice po protokolu poškodbe meniskusa. Dodatno smo osredotočeni na krepitev obkolčne muskulature.
Glavni namen specialne fizioterapevtske vadbe je povečati obremenilno kapaciteto kolena in vzpostaviti pravilno mišično razmerje (optimalno mišično delovanje).
Ob zadostni aktivaciji, stabilizaciji in okrepitvi kolenskega sklepa nadaljujemo z izvajanjem vadbe za povečanje propriocepcije kolenskega sklepa (dobro zaznavanje položaja!).
Kineziologija
Po uspešno zaključeni fizioterapiji meniskusa brez operacije se prične kineziološka faza, kjer vas strokovnjaki kineziologije vodijo do odlične telesne pripravljenosti.
Specialna kineziološka vadba je osredotočena na krepitev sprednje in zadnjih stegenskih mišic, obkolčne muskulature in plantarnih fleksorjev mečne muskulature.
S kineziološkim programom uspešno odpravimo kontralateralni deficit moči stegenske muskulature (neustrezno mišično sorazmerje) in vzpostavimo popolno simetrijo moči stegenskih mišic.
Specialna kineziološka vadba nadaljuje s progresijo proprioceptivnih vaj in postopnim prehodom na izvajanje osnovnih vzorcev krepitve spodnjih udov (počepi, izpadni koraki)
Pliometrična vadba se izvaja pri športni rehabilitaciji, tako profesionalnih kot rekreativnih športnikov. Vadba ponazarja tehnike posameznega športa in športnika aktivno pripravlja na obremenitve.
Pri športni rehabilitaciji je ključnega pomena “return to sport” faza zdravljenja, kjer izvedeno specifično športno testiranje in ocenimo, kdaj je športnik po poškodbi meniskusa pripravljen na polno športno obremenitev.
Pred zaključkom celostnega zdravljenja se izvede biomehanska analiza vzorcev skokov/doskokov in aplikacija testne baterije za koleno, ki prikaže gibalno učinkovitost in napredek zdravljenja.
