Travmatske poškodbe stopala

Bolečina ob vsakem koraku, težko vstajanje in zmanjšana funkcionalnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti so le nekatere izmed težav s katerimi se soočajo pacienti s travmatsko poškodbo stopala.

Stopalo je bistveno za celotno telesno držo in porušen vzorec hoje vpliva na celotno biomehaniko telesa.

Travmatska poškodba stopala nastane zaradi športne ali vsakodnevne preobremenitve, direktnega udarca, anatomske strukture stopala in hormonskih sprememb v telesu.

Najpogostejše travmatske poškodbe stopala so zvin ali zlom gležnja, metatarzalgija, mortonov nevrom, lisfrancova poškodba in zlom stopalnice.

Ali ste vedeli, da se kar 15% vseh športnih poškodb zgodi na stopalu in gležnju?

Celostno zdravljenje se prične z diagnostičnim pregledom in fizioterapijo ter se nadaljuje v kineziološko fazo rehabilitacije.

V primeru operativnega posega je fizioterapevt ključnega pomena v predoperativni (fizična priprava pacienta na poseg) in postoperativni fazi zdravljenja (vrnitev v polno funkcionalno stanje).

Kako vodimo paciente od akutne travmatske poškodbe stopala do svobodnega gibanja brez bolečin vam razkrivamo v nadaljevanju.

Človeško stopalo je kompleksno, saj je sestavljeno iz 26 kosti, 30 sklepov in več kot 30 mišic, tetiv in ligamentov.

Njegova glavna funkcija je prenos celotne telesne teže, omogoča hojo in zagotavlja stabilnost ter fleksibilnost na neravni površini.

Stopalo je anatomsko razdeljeno na tri dele, ki se loči glede na lokacijo kosti: prstnice, stopalnice in petnica.

Kosti so med seboj povezane preko sklepa in ligamentov, ki zagotavljajo statično stabilnost. Eden največjih ligamentov v stopalu je plantarna fascija.

Glavne mišice, ki izvajajo gibanje v stopalu v smeri dorzifleksije (poteg stopala k sebi), plantarne fleksije (izteg stopala proti tlom), inverzije (obračanje stopala navznoter), everzije (obračanje stopala navzven), pronacije (kompleksen gib sestavljen iz dorzifleksije, everzije in abdukcije) in supinacije (kompleksen gib sestavljen iz plantarne fleksije, inverzije in addukcije).

Nekatere izmed pogostejših travmatskih poškodb stopala, ki jih obravnavamo v kliniki Medicofit so metatarzalgija, mortonov nevrom, lisfrancova poškodba in zlom stopalnice.

Metatarzalgija

Metatarzlagija je bolezensko stanje, ki prizadene sprednji spodnji del stopala in povzroči vnetje glavic stopalnic.

Občutek bolečine se tipično pojavi in poveča ob pretesni obutvi ter prekomerni obremenitvi.

Pacienti opisujejo izžarevajočo pekočo bolečino, rdečino, povečano občutljivosti na dotik, občutek odrevenelosti in mravljinčenja ter pojav otekline.

Pogosto se zaradi deformacije glavic stopalnic pojavijo otiščanci in trda koža, kar je za pacienta moteče in pogostokrat boleče.

Metatarzalgija nastane zaradi športa (tek, skoki, doskoki), napačne obutve (športna obutev, visoke pete), šibkih ligamentov, mišičnega nesorazmerja, zloma stopala, ploskega stopala, hallux valgusa, mortonovega nevroma in artritisa.

Diagnoza metatarzalgije se postavi na podlagi anamneze in kliničnega pregleda (inspekcija, palpacija, ocena drže in biomehanike hoje). Občasno se priporoča tudi opraviti diagnostično rentgensko slikanje.

Mortonov nevrom

Mortonov nevrom opisuje zadebelitev živca v predelu stopala med drugim in tretjim ali tretjim in četrtim prstom.

Tipični simptomi mortonovega nevroma so ostra ali pekoča bolečina, ki se poveča ob akivnosti, občutek odrevenelosti in mravljinčenja, pogosti krči in občutek zatrdline.

Nastane zaradi kompresije (stiska) ali poškodbe živca, ki ga utesnita globoki transverzalni intermetatarzalni ligament ali intermetatarzalna bursa. Ob utesnitvi se živec najprej vname in čez čas šele odebeli.

Do utesnitve živca pride tudi zaradi porušene biomehanike hoje (napačnega obremenjevanja stopala), športa (tipično pri tekačih), ponavljajočih obremenitev, napačne obutve, visokega stopalnega loka ali hipermobilnosti (prevelikega gibanja).

Ali ste vedeli, da se mortonov nevrom pogosteje pojavi pri ženskah kakor moških?

Diagnoza mortonovega nevroma se postavi na podlagi anamneze in kliničnega pregleda (inspekcija, palpacija in izvajanja specifičnih testov).

Diagnostik opravi funkcionalen Muldersov test, kjer pritisne na sprednji del stopala, z namenom sprožitve simptomov pacienta.

Občasno se priporoča rentgensko diagnostično slikanje, ultrasonografsko slikanje in elektromiografije (meritve prevodnosti živčevja).

Lisfrancova poškodba (zlom ali izpah)

Lisfrancova poškodba opisuje travmatsko poškodbo ligamentov, ki med seboj povezujejo kosti prstnice in stopalnice.

Ob lažji poškodbi pride do dislokacije sklepa (poškodbe ligamentov), kjer se poruši pozicija sklepa (neoptimalno delovanje).

Ob hujši poškodbi pride do zloma kost, kar povzroči lisfrancovo poškodbo. Najpogosteje pride do kosti zloma stopalnice.

Najpogosteje je lisfrancova poškodba zaradi zloma indicirana za operativni poseg, kjer se opravi notranja ali zunanja fiksacija. Po operativnem posegu je prepovedano obremenjevanje stopala od 6 do 8 tednov!

V predoperativni in postoperativni fazi zdravljenja je ključena pomena fizioterapija, ki pacienta pripravi na operativni poseg in po posegu ustrezno povrne polno gibalno funkcijo.

Ob manjši frakturi se namesto operacije namesti mavec za obdobje 8 tednov.

Zdravljenje lisfrancove poškodbe traja več mesecev.

Zlom stopalnice

Stresni zlom stopalnice je preobremenitveni zlom, ki nastane kot posledica ponavljajočega delovanja prevelike sile na kost. Ponavadi nastane zlom v drugi in tretji metatarzalni kosti.

Tipični simptomi zloma stopalnice so bolečina, ki se poslabša na dotik, ob gibanju in se občuti na zgornjem delu stopala. Pojavijo se oteklina, bolečina in pomodrelost kože.

Nastane zaradi ponavljajočih obremenitev, ki nastajajo pri športu (tek, ples, ob skokih in doskokih), zaradi direktnega travmatskega udarca (padec) ali anatomskih nepravilnosti v stopalu (hallux valgus)

Diagnoza zloma stopalnice se postavi na podlagi anamneze, kliničnega pregleda (inspekcija, palpacija, meritve gibljivosti) in diagnostičnega rentgenskega slikanja.

Začetek vsakega fizioterapevtskega zdravljenja se prične s specialnim diagnostičnim pregledom, pri katerem se pridobi informacije o bolezni in njenih simptomih, funkcijskem stanju telesa in omejitvah posameznika.

Opravi se anamneza, kjer pacient pojasni kdaj so se težave prvič pojavile, koliko časa trajajo in kje ga najbolj omejujejo.

Nadaljuje se s kliničnim pregledom, kjer fizioterapevt diagnostik opravi inspekcijo in palpacijo (opazuje barvo, temperaturo in potnost kože, morebitno rdečico, pomodrelost, oteklino, atrofijo mišic, vidno deformacijo). Podrobno oceni anatomsko strukturo stopala (oblika, višina stopalnega loka, morebitne deformacije prstov, pete).

Diagnostik opravi oceno celotne telesne drže (poravnave telesa), morebitna odstopanja od normative, osne deformacije hrbtenice, nagnjenost medenice in položaj kolka, kolena in gležnja.

Opravijo se meritve gibljivosti za sklepe gležnja in stopala, v pasivni (gib opravi diagnostik) in aktivni (gib opravi pacient sam) gibljivosti.

Zmanjšana aktivna gibljivost nakazuje na šibkost mišičja ali bolečine medtem ko zmanjšana pasivna gibljivost nakazuje na mehko tkivne kontrakture, mehanske utesnitve ali hujši artritis.

Ocena mišične moči in zmogljivosti, kjer se ugotovi morebitno mišično šibkost in (ne)ustrezno medmišično delovanje (pravilno krčenje in raztezanje mišic).

Stopalo in gleženj vplivata na celotno telesno držo in biomehaniko telesa. Ključnega pomena je pridobiti oceno vzorca in biomehanike hoje (z namenom nadaljnje korekcije).

Opravijo se nevrološki testi za oceno pravilnega delovanja živčevja v stopalu.

Posebni specifični testi se opravijo za dodatno potrditev določene diagnoze, kot je Muldersov test pri mortonovem nevromu.

Na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi fizioterapevtski program zdravljenja, ki se sprotno prilagaja glede na napredek, omejitve in sposobnosti posameznika.

Individualna fizioterapevtska obravnava traja 90 minut, da zagotovimo dolgoročno učinkovite rezultate zdravljenja.

Fizioterapevtsko zdravljenje

V akutni fazi fizioterapije se osredotočamo na kontrolo simptomatike, kar pomeni, da zmanjšano bolečino, morebitno nastalo oteklino, pomodrelost in vnetje v tkivu.

Simptomatiko uspešno kontroliramo z izvajanjem manualne terapije, sklepne mobilizacije (vzpostavljanje pravilnega sklepnega drsenja in gibanja), terapije prožilnih točk (sproščanje mišične napetosti) in miofascialnega sproščanja.

V kombinaciji z najsodobnejšo instrumentalno terapijo pospešujemo naravne procese celjenja v telesu, spodbujamo celični metabolizem in zmanjšujemo bolečimo. Pri svojem delu uporabljamo

• Diamagnetoterapijo,
• TECAR terapijo,
• Visoko energijski SUMMUS LASER,
• Visokotonsko HiTOP električno stimulacijo.

Specialna terapevtska vadba, kjer najprej vzpostavimo pravilno mišično aktivacijo in pričnemo s krepitvijo intrizičnih (upogibalke) in ekstrinzičnih (iztegovalk) mišic stopala. Z vadbenim programom vzpostavimo pravilen obseg gibljivosti in ustrezno ravnotežje v stopalu.

Kineziološka faza zdravljenja

Po zaključeni akutni fizioterapevtski fazi se zdravljenje nadaljuje pod budnim očesom strokovnjakov kineziologije, ki vas vodijo do odlične telesne pripravljenosti.

Skozi individualno strukturiran kineziološki program se izvaja ciljno usmerjena specialna vadba za doseganje popolne simetrije in normativov mišične moči dorzalnih in plantarnih fleksorjev v stopalu.

S specialno vadbo dosežemo izboljšanje gibljivosti v stopalu in vzpostavimo zadostne proprioceptivne sposobnosti za učinkovito obvladovanje vsakodnevnih obremenitev.

Ob dosegu vseh zadanih ciljev zdravljenja se prične postopno vračanje k izvajanj osnovnih vaj za krepitev spodnjih udov in celega telesa.

Rehabilitacija športnika zahteva izvajanje specialne pliometrične vadbe za točno določen šport, ki ga pacient trenira (vadba usmerjena v obremenitve, ki so značilne za določen šport).

Pred zaključkom zdravljenja se opravi aplikacija testne baterije za gleženj in stopalo, kjer pridobimo podatke o ustrezni gibalni učinkovitosti.

Predoperativna in postoperativna rehabilitacija

Kadar je zahtevano operativno zdravljenje je fizioterapevt ključnega pomena že v predoperativni fazi zdravljenja.

Pri pripravi pacienta na operacijo se izvajajo vaje za krepitev mišic, saj mišična masa po operaciji hitro upada in vaje za povečanje gibljivosti, saj se tudi obseg gibljivosti po operaciji hitro zmanjša.

V postoperativni fazi rehabiliacije fizioterapevt izvaja kontrolo simptomatike, kjer spodbuja celjenje tkiva, zmanjšuje bolečino, oteklino in vnetje. V nadaljnji fazi zdravljenja se postopno pridobiva na mišični moči, gibljivosti in povrnitvi polne funkcionalnosti.

Hitrost in stopnja rehabilitacije se prilagajata na podlagi opravljenega operativnega posega in navodil operaterja.

Pravilno fizioterapevtsko zdravljenje preprečuje postoperativne zaplete in poskrbi za hitrejšo in učinkovitejši izhod rehabilitacije.

• Ahmed A, Westrick E. Management of Midfoot Fractures and Dislocations. Curr Rev Musculoskelet Med. 2018 Dec;11(4):529-536. doi: 10.1007/s12178-018-9518-8. PMID: 30196386; PMCID: PMC6220014.Andrew E. Federer, David M. Tainter, Samuel B. Adams, Karl M. Schweitzer, Conservative Management of Metatarsalgia and Lesser Toe Deformities, Foot and Ankle Clinics, Volume 23, Issue 1, 2018, Pages 9-20, ISSN 1083-7515, ISBN 9780323581523, https://doi.org/10.1016/j.fcl.2017.09.003.Dando, C., Cherry, L., Jones, L. et al. The clinical diagnosis of symptomatic forefoot neuroma in the general population: a Delphi consensus study. J Foot Ankle Res 10, 59 (2017). https://doi.org/10.1186/s13047-017-0241-2Gleženj in stopalo v ortopediji / XII. mariborsko ortopedsko srečanje, interdisciplinarno strokovno srečanje, Maribor, 11. november 2016 ; [uredniški odbor Matjaž Vogrin, Zmago Krajnc, Robi Kelc]. – Maribor : Univerzitetni klinični center, 2016Pace, A., Scammell, B. & Dhar, S. The outcome of Morton’s neurectomy in the treatment of metatarsalgia. International Orthopaedics (SICOT) 34, 511–515 (2010). https://doi.org/10.1007/s00264-009-0812-3