Spondiloliza je enostranska ali obojestranska prekinitev dela loka vretenca, ki ga imenujemo pars interarticularis (most med spodnjo in zgornjo sklepno površino posameznega vretenca). Najpogosteje nastane kot posledica ponavljajočih se poškodb rastočega, nezrelega skeleta genetsko dovzetnega posameznika.
Pars interarticularis je najšibkejši del vretenca, zato je to področje najbolj izpostavljeno stresnim zlomom zaradi ponavljajočega se stresa in pretirane obremenitve, ki sta značilna za številne športe. Najpogosteje se tak zlom pojavi v ledvenem predelu hrbtenice.
Prevalenca tega stanja je 8-10 %, kar pomeni, da ima skoraj vsak deseti posameznik spondilolizo. Bolezen je pri mlajših običajno asimptomatska, lahko pa se kaže kot bolečina v križu, ki se stopnjuje pri aktivnosti ali ekstenziji ledvenega dela in je lahko povezana z radikulopatijo.
Spondiloliza se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti, ne da bi se poškodovali ali ukvarjali s športom. Pogosto imajo bolniki s spondilolizo tudi določeno stopnjo spondilolisteze – zdrsa vretenca.
Bolniki s spondilolizo imajo običajno zelo ugodno prognozo, kar potrjuje tudi nedavna analiza, ki je pokazala, da se je 92 % mladih športnikov ob specialnem fizioterapevtskem zdravljenju lahko vrnilo na prejšnji nivo aktivnosti. Brez primerne rehabilitacije lahko stanje napreduje in zahteva kirurški poseg.
Anatomska oblika naše in hrbtenice in telesna drža sta najosnovnejša dejavnika tveganja za spondilolizo. Naravna ukrivljenost ledvenega dela hrbta že v osnovi obremenjuje ta del vretenca.
Pojavnost je večja med udeleženci nekaterih športov z večjim tveganjem, ki vključujejo ponavljajoče se aksialne obremenitve ali hiperekstenzijo ledvenega dela z rotacijo. Ti športi vključujejo gimnastiko, ples, nogomet, ragbi, borilne veščine, nogomet, košarko, golf, tenis, odbojko, dvigovanje uteži ter plavanje.
Pri mladih športnikih lahko včasih pride do spondilolize zaradi pretirane obremenitve, določen vpliv pa ima tudi genetska nagnjenost.
Povprečna starost diagnoze je okoli 15 let, pojavnost pa je višja pri mladostnikih, ki se ukvarjajo s športom, kot pri tistih, ki se s športom ne ukvarjajo.
Spondiloliza je lahko povsem asimptomatska, vendar se pri približno 10 % prizadetih posameznikov pojavijo simptomi, ki so lahko precej zahrbtni.
Pojavi se ponavljajoča se aksialna bolečina v križu, ki se poveča z aktivnostjo, se stopnjuje ob hiperektenziji ledvenega dela in neredko seva v noge. Bolečina sega od blage do hude in jo pacienti največkrat opisujejo kot topo bolečino v spodnjem delu hrbta, zadnjici in zadnjem delu stegen.
Ali so lahko prisotne nevrološke motnje? Če so prisotni nevrološki znaki, je to verjetno sekundarna posledica spondilolize s spondilolistezo ali povezanih degenerativnih sprememb, ki povzročajo zožitev živčnih prostorov.
Ker spondiloliza najpogosteje prizadene mesto L5-S1, se običajno pojavijo ustrezni dermatomalni in miotomalni klinični znaki – po predelih, ki jih živec oskrbuje.
Pomembno je opozoriti, da če je spondiloliza pri bolniku napredovala v spondilolistezo in povzroča bolečine, stopnja bolečine ni vedno v korelaciji s stopnjo zdrsa, kar predstavlja diagnostični izziv in pojasnjuje, zakaj je stanje ob postavitvi diagnoze pogosto že napredovalo.
Kako pogosto spondilolizo spremlja zdrs vretenca? Pri bolnikih z obojestransko spondilolizo ima ob postavitvi diagnoze od 50 % do 75 % bolnikov že spremljajočo spondilolistezo.
Posledica zloma pri spondilolizi je namreč prekinitev stika med sprednjim in zadnjim delom vretenca, kar posledično privede do nestabilnosti in anteriornega zdrsa vretenca (anterolisteze).
Če imate dolgotrajne, lokalizirane bolečine v križu, je to lahko posledica spondilolize. Rentgenski posnetek včasih zadostuje za ugotovitev stresnega zloma. Če pa bolečina kljub počitku vztraja, bo morda potrebno dodatno slikanje z magnetno resonanco ali računalniško tomografijo.
Večino bolnikov s spondilolizo, vključno s športniki, je stanje mogoče uspešno zdraviti s specialno fizioterapijo v Kliniki Medicofit, kjer športnikom omogočimo povratek na tekmovalno raven.
Za začetek bodo potrebne spremembe dejavnosti, vključno s prenehanjem aktivnosti, ki vključujejo hiperekstenzijo hrbtenice. Športne dejavnosti se lahko, po posvetu s fizioterapevtom, postopoma nadaljujejo, ko bolečina popusti.
V obdobju mirovanja vam v Kliniki Medicofit omogočimo instrumentalno terapijo, ki omogoči idealne pogoje celjenja, povečuje prekrvavitev in spodbuja regeneracijo. Uporabljamo najnaprednejše tehnologije kot TECAR Wintecare, SUMMUS Laser, HiTop elektroterapija, in diamaganetoterapija PERISO, ki velja za eno izmed redkih konservativnih metod, katera pospešuje celjenje kosti.
V akutni fazi (prvih nekaj tednov) je poudarek na stabilizaciji hrbtenice z raztezanjem upogibalk kolka, stegenskih mišic, kvadricepsa, kompleksa gastrocnemius-soleus ter krepitvijo trebušnih in hrbtnih mišic z uporabo nebolečega obsega gibanja z uporabo progresivnega protokola vadbe.
S specialnim protokolom zdravljenja v Kliniki Medicofit se stanje v 6 mesecih izboljša pri kar 85 % mladostnikov, pri čemer se zacelijo tudi njihove spondilolitične okvare. Rehabilitacija enostranskih okvar je nekoliko hitrejša kot pri obojestranskih okvarah.
V primerih , kjer je prisotna še spondilolisteza (zdrs vretenca) bo za rehabilitacijo potrebnih več mesecev rehabilitacije, vendar se simptomatika bolnikov zmanjša že v nekaj tednih.
Celoten rehabilitacijski proces jev Kliniki Medicofit individualiziran glede na potrebe in sposobnosti posameznega bolnika. Pomembno je dosledno upoštevanje terapevtskih navodil in sodelovanje s fizioterapevtom za doseganje najboljših rezultatov.
Kdaj je potreben kirurški poseg?
Kirurški poseg je upravičen le, če pri bolniku ne uspe vsaj 6-mesečni poskus konservativnega zdravljenja ali če ima bolnik progresivne nevrološke simptome z anestezijo predela sedla, disfunkcijo črevesja/mehurja, refraktarno bolečino ali se razvije spondilolisteza 3./4. stopnje.
Med najpogosteje opravljene kirurške posege pri spondilolizi spadata neposredna sanacija defekta v pars interarticularis na ravneh od L1 do L4 in spinalnafuzija pri defektu na ravni L5.
V splošnem velja, da se za operacijo hrbtenice pri mladostnikih zelo redko odločamo, saj s tem posegom močno posegamo v celovitost hrbtenice.
McDonald BT, Hanna A, Lucas JA. Spondylolysis. [Updated 2023 Aug 7]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK513333/
