Čakate na operacijo hrbtenice? Ste že po operaciji hrbtenice in potrebujete fizioterapevtsko rehabilitacijo?
Operacija hrbtenice je kirurški poseg, ki ga najpogosteje izvedejo pri pacientih z diskus hernijo, degeneracijo medvretenčnega diska, spinalne stenoze in nestabilnost v hrbtenici.
Okrevanje po operaciji hrbtenice je ključnega pomena, saj pacient pridobi nazaj mišično moč, mobilnost v hrbtenici in povrne se mu funkcionalnost.
Namen operacije je odpraviti anatomske težave, ki so odgovorne za nastanek bolečin v hrbtenici vendar je uspeh operativnega posega odvisen od učinkovitosti postoperativne rehabilitacije.
Predoperativna in postoperativna rehabilitacija zajema kombinacijo manualne terapije, instrumentalne terapije in specialne fizioterapevtske vadbe.
Na podlagi diagnostičnega poročila stanja po operaciji se zastavi individualni fizioterapevtski program, ki optimizira čas okrevanja in minimalizira nastanek sekundarnih komplikacij.
V kliniki Medicofit vas prevzamemo po operaciji hrbtenice in vas vodimo do svobodnega gibanja brez bolečin. Kako poteka fizioterapevtska rehabilitacija po operaciji hrbtenice vam razkrivamo v nadaljevanju.
Poznavanje anatomije hrbtenice vam bo v pomoč pri razumevanju vrst operacij na hrbtenici in njen vpliv na anatomske strukture.
Hrbtni predel telesa je kompleksen zaradi svoje zgradbe iz kosti, mišic, živcev, medvretenčnih ploščic, fasetnih sklepov in drugih podpornih struktur.
Hrbtenica je sestavljena iz 33 vretenc, ki so razdeljene na 7 vratnih vretenc, 12 prsnih vretenc, 5 ledvenih vretenc, 5 sakralnih vretenc (so med seboj spojena) in 4 kokcigealnih vretenc (so med seboj spojena).,
Vretenca so med seboj ločena z medvretenčnimi diski, ki vsebujejo mehko sredico, katera je obdana s fibroznim obročem. Medvretenčni diski učinkovito razporejajo sile, ki se vršijo na hrbtenico in omogočajo fleksibilnost.
Vretenca ščitijo hrbtenjačo, ki poteka od možganov do ledvenega predela hrbtenice in omogoča komunikacijo (senzorične in motorične signale) med možgani in celotnim telesom.
Iz hrbtenjače izhajajo živčne korenine, ki izstopajo iz vretenc skozi nevralne odprtine (neural foramina) in prenašajo sporočila (senzorične in motorične signale) med hrbtenjačo in preostalim telesom.
Podporo hrbtenici predstavljajo mišice in ligamenti, ki omogočajo stabilnost in facilitirajo gibanje. Mišični sistem podpira hrbtenico, vzpostavlja ustrezno telesno držo in omogoča gibanje medtem ko ligamenti povezujejo kosti in statično stabilizirajo hrbtenico.
Najpogostejše patologije, ki se operirajo na hrbtenici
Najpogostejše patologije, ki se operirajo na hrbtenici za zmanjšanje bolečine, izboljšanja funkcionalnost in preprečevanja poslabšanja stanja so:
Hernija diska (Izbočenje ali ruptura medvretenčnega diska – delna odstranitev diska in sprosti se utesnitev živčevja)
Degeneracija medvretenčnega diska (Za povečanje stabilnosti v hrbtenici in zmanjšanja bolečine se v večini primerov izvede združitev sosednjih vretenc (spinalna fuzija)).
Spinalna stenoza (zooženje hrbtenjače, kar povzroči pritisk na živčevje – poveča se prostor in sprosti se utesnitev živčevja)
Spondilolisteza (zdrs vretenca – izvede se stabilizacija vretenca)
Zlom vretenca (Zlom najpogosteje nastane zaradi travmatske poškodbe ali osteoporoze)
Poznamo več vrst ortopedskih operativnih poseg, ki se izvajajo pri operaciji na hrbtenici. Med najpogostejše sodijo spinalna fuzija, disektomija, laminektomija, foraminotomija in spinalna dekompresija.
Spinalna fuzija
Eden najpogostejših ortopedskih posegov pri operaciji hrbtenice je spinalna fuzija. Spinalna fuzija je kirurški poseg, pri katerem se trajno združita dva ali več vretenc, z namenom imobilizacije in povečanja stabilnosti.
Spinalna fuzija se najpogosteje izvaja pri patologijah, kot so segmentna nestabilnost, degeneracija medvretenčnega diska, diskus hernija, skolioza ali pri zlomu vretenca.
Disektomija
Disektomija je operativni poseg, pri katerem odstranijo del poškodovanega medvretenčnega diska, ki povzroča bolečino.
Mehka sredica medvretenčnega diska se izboči, kar v večini primerov utesni živce, ki izstopajo iz hrbtenjače (nastanek nevroloških simptomov – občutek mravljinčenja, šibkost v mišični moči).
Kirurg med disektomijo odstrani izbočen predel medvretenčnega diska in s tem sprosti ustesnjen živec (odpravijo se nevrološki simptomi).
Laminektomija
Laminektomija ali dekompresivna laminektomija je kirurški poseg pri operaciji hrbtenice, kjer se sprosti pritisk oziroma utesnitev živcev/hrbtenjače.
Med operacijo laminektomije se odstrani del »lamine«, ki je del vretenca in tako se ustvari več prostora za živce.
Laminektomija se najpogosteje izvaja pri patologijah, kot sta spinalna stenoza in hernija diska.
Foraminotomija
Foraminotomija je kirurški poseg, pri katerem se poveča nevralna odprtina (nevral foramen) na vretencu skozi katero izstopa živčevje iz hrbtenjače.
S povečajem prostora se sprosti utesnjeno živčevje, poveča se prostor in odpravijo se nevrološki simptomi, ki so nastali kot posledica utesnitve.
Foraminotomija se uporablja pri patologijah hrbtenice, kot so spinalna stenoza, hernija diska in kostnih izrastkih na vretencih.
Spinalna dekompresija
Spinalna dekompresija je kirurški poseg, pri katerem se sprosti utesnitev živčevja ali hrbtenjače zaradi odstranitve kosti, dela medvretenčnega diska ali drugih struktur, ki povzročajo utesnitev.
Pogosto ste izvaja pri patologijah hrbtenice, kot so diskus hernija, spinalna stenoza ali pri drugih patologijah, ki povzročajo utesnitev živčevja.
Izbira metode operativnega posega je odvisno od patologije, izraženih simptomov in potreb vsakega pacienta. Vsaka operativna metoda ima svoje prednosti, tveganja in obdobja okrevanja so posledično različna.
Vrsto operacije izbira specialist kirurgije na podlagi kliničnega pregleda in slikovne diagnostike.
Celostna rehabilitacija hrbtenice
Celostna rehabilitacija hrbtenice zajema predoperativno in postoperativno fizioterapijo. Ključnega pomena je, da se izvaja aktivna fizioterapija, kjer je pacient aktivno vključen v proces zdravljenja.
Predoperativna rehabilitacija je bistvenega pomena, saj pacienta aktivno pripravi na operativni poseg. Po operaciji prične hitro upadati mišična moč, zmanjša se gibljivost in splošna funkcionalnost.
V primarni fazi predoperativne rehabilitacije se izvede anamneza in evaluacija stanja, kjer fizioterapevt diagnostik pridobi vpogled v funkcionalno stanje telesa, izražene simptome in omejitve.
Strokovnjaki fizioterapije izvajajo kontrolo simptomov, kjer zmanjšajo bolečine v hrbtenici s pomočjo instrumentalnih naprav.
Strokovnjaki fizioterapije v predoperativni fazi rehabilitacije izvajajo vadbo za krepitev mišic, izboljša živčno-mišične povezave in izvaja trening mobilnosti.
Hrbtenico pripravimo na hitrejše okrevanje po kirurškem posegu in zmanjšamo možnost nastanka sekundarnih posledic v post operativni rehabilitaciji.
Postoperativna rehabilitacija
Postoperativna rehabilitacija po operaciji hrbtenice v kliniki Medicofit se izvaja v akutni fizioterapevtski fazi, postakutni kineziološki fazi in postkineziološki fazi.
Postoperativna rehabilitacija se izvaja v skladu s podanimi navodili kirurga, načina operacije in zmogljivosti posameznega pacienta.
Akutna fizioterapija
Strokovnjaki fizioterapije v akutni fazi po operaciji izvajajo protibolečinsko in protivnetno terapijo, kjer želijo izvesti kontrolo simptomatike, kjer je glavnega pomena zmanjšati bolečino, zmanjšati oteklino in vnetje.
Izvaja se manualna terapija in zgodnja mobilizacija, z namenom povečanja prekrvavitve, aktivacije mišičnega sistema, sklepne mobilnosti in zmanjšanja sekundarnih komplikacij.
S pomočjo instrumentalnih naprav se spodbuja hitrejše celjenje tkiva, hitrejše celjenje brazgotin, spodbujanje celičnega metabolizma in zmanjšanja bolečine. Uporablja se:
Izvaja se specialna fizioterapevtska vadba za krepitev mišic, povečanje gibljivosti in izboljšanje proprioceptivnih sposobnosti pacienta.
Prične se izvajati vadba za aktivacija obhrbteničnih mišic in izvajanje izometrične vadbe za hrbtenico, ki se nadaljuje v koncentrično in ekscentrično vadbo.
Glavni cilj postoperativene rehabilitacije je povrniti hrbtenici obremenilno kapaciteto (sposobnost prenašanja obremenitev) in vzpostaviti pravilno razmerje v delovanju mišičnega sistema.
Postakutna kineziologija
Po uspešno zaključeni fazi akutne fizioterapije vas prevzamejo strokovnjaki kineziologija, ki vas vodijo do odlične telesne pripravljenosti.
S pomočjo specialne kineziološke vadbe okrepimo globoke stabilizatorje hrbtenice, vzpostavimo motorično kontrolo medeničnega obroča in povečamo mišično vzdržljivost trebušnih mišic.
Osredotočimo se na krepitev fleksijskih in ekstenzijskih vzorcev hrbtenice, kar pomeni, da hrbtenico pripravimo na obremenitve (npr. pri prepogibanju in pobiranju težjih stvari s tal).
Progresivna vadba postopno vključuje operiran predel v motorično kompleksnejšo izvedbo vadbe in s časom se prične vključevati osnovna vadba za krepitev spodnjih udov in preostalih delov telesa.
Pred zaključkom zdravljenja se opravijo meritve TESTNE BATERIJE ZA HRBTENICO, kjer strokovnjaki kineziologije pridobijo vpogled v pripravljenost hrbtenice na vsakodnevne obremenitve.
Postkineziološki program
Po uspešno zaključenem okrevanju po operaciji hrbtenice se pacienti v kliniki Medicofit udeležijo postkineziološkega programa.
Specialen postkineziološki program vsebuje kineziološko vadbo, ki zmanjša možnost pojava starih bolečin in zmanjša možnost nastanka novih poškodb.
Ker pri fizioterapiji Medicofit verjamemo v celostno zdravljenje vas prevzamemo po operaciji hrbtenice in vas vodimo do svobodnega gibanja brez bolečin. Vaši hrbtenici povrnemo polno moč, gibalno funkcijo in odpornost.
Naročite se na rehabilitacijo po operaciji hrbtenice
Viri
Evans, L., O’Donohoe, T., Morokoff, A., & Drummond, K. (2023). The role of spinal surgery in the treatment of low back pain. The Medical journal of Australia, 218(1), 40–45. https://doi.org/10.5694/mja2.51788,
Chou, R., Baisden, J., Carragee, E. J., Resnick, D. K., Shaffer, W. O., & Loeser, J. D. (2009). Surgery for low back pain: a review of the evidence for an American Pain Society Clinical Practice Guideline. Spine, 34(10), 1094–1109. https://doi.org/10.1097/BRS.0b013e3181a105fc
Harris, I. A., Traeger, A., Stanford, R., Maher, C. G., & Buchbinder, R. (2018). Lumbar spine fusion: what is the evidence?. Internal medicine journal, 48(12), 1430–1434. https://doi.org/10.1111/imj.14120
Schröter, J., Lechterbeck, M., Hartmann, F., & Gercek, E. (2014). Strukturierte Rehabilitation nach lumbaler Wirbelsäulenoperation : Subakute Behandlungsphase [Structured rehabilitation after lumbar spine surgery : subacute treatment phase]. Der Orthopade, 43(12), 1089–1095. https://doi.org/10.1007/s00132-014-3051-2
