Nenadna napetost, občutek teže ali vidna oteklina na zgornji strani stopala niso le estetska nadloga. V mnogih primerih gre za znak, da sev telesu nekaj dogaja – od preobremenitve do začetka resnejših sprememb, ki jih ne gre zanemariti.
Nart je področje stopala, ki vsak dan prenaša težo celega telesa in je zaradi svoje strukture občutljiv na mehanske, vnetne in cirkulacijske motnje. Oteklina se pogosto pojavi nenadoma, po poškodbi ali dolgotrajni obremenitvi, lahko pa nastaja postopoma, kot posledica kroničnih težav v sklepih, mehkih tkivih ali ožilju.
Vzroki za pojav otekline so lahko različni, od poškodbe vezi, burzitisa ali artritisa, pa do limfnega zastoja ali težav s cirkulacijo. Ključno je, da stanje prepoznamo kot resen opozorilni znak in ne čakamo, da se stanje poslabša.
Pri zdravljenju oteklin na nartu ima fizioterapevtska obravnava odločilno vlogo za dobre dolgotrajne rezultate. Ne le zaradi lajšanja simptomov, temveč tudi zato, da z ustreznimi vajami, mobilizacijo in skrbnimi terapijami vplivamo na vzrok težave in preprečimo ponovitve.
V nadaljevanju bomo raziskali, kateri vzroki vplivajo na pojav otekline narta, kako jih med seboj ločiti ter zakaj je celostni pristop, z aktivno rehabilitacijo in prilagojenimi vajami, ključnega pomena za uspešno odpravo težave in preprečevanje ponovitev!
Kot že omenjeno je otekanje narta resen opozorilni znak. Čeprav je blaga oteklina po dolgotrajni obremenitvi ali stanju običajno prehodna, pa je vztrajna oteklina z bolečino in zmanjšano gibljivostjo lahko posledica resnejših patoloških procesov.
Pri teh vzrokih otekanja narta je fizioterapevtska obravnava še posebej priporočljiva:
1. Poškodba vezi ali zvin gležnja: pri sunkovitem zvinu se vezi na nartu raztegnejo ali celo delno strgajo. Oteklina se pojavi hitro, spremljajo jo bolečina in nestabilnost. Fizioterapija nam pomaga obnoviti stabilnost skozi progresivne vaje za močne vezi in propriocepcijo.
2. Tendinitis ali vnetje tetiv stopala: dolgotrajna preobremenitev lahko privede do vnetja tetiv, kar povzroči oteklino, bolečine pri gibanju in občutljivost na pritisk. S ciljanimi raztezno-krepitvenimi tehnikami ter manualno terapijo zmanjšamo napetost in podpiramo regeneracijo tkiv.
3. Burzitis ali vnetje burze: burze, ki delujejo kot blažilci med kostjo in tkivom, se lahko vnamejo ob ponavljajočih pritiskih ali udarcih. Značilen je pojav bolečine, otekline in občutka toplote. Fizioterapija obsega tehnike za zmanjšanje otekline, terapevtski ultrazvok in prilagajanje obremenitev.
4. Artritis ali vnetje sklepov stopala: stanja, kot so osteoartritis ali revmatoidni artritis, lahko prizadenejo tudi sklepe stopala. Oteklina je kronična ali občasna, spremljajo pa jo togost in bolečina po daljšem mirovanju. Fizioterapija uporablja vaje za gibljivost in moč ter tehnike za lajšanje obremenitve sklepa, s čimer izboljša funkcionalnost in zmanjšuje simptome.
5. Motnje limfnega ali venskega odtoka: če oteklina narta ni bolečina, je lahko znak zastoja tekočine zaradi težav z venami ali limfnim sistemom. Pogosto se kaže kot z oteklino na zgornjem delu stopala, sam proces pa je lahko kroničen. Fizioterapija vključuje limfno drenažo, kompresijsko terapijo in vaje za izboljšanje krvnega in limfnega pretoka.
Ne glede na vzrok otekanja narta, lahko pravočasna fizioterapevtska obravnava bistveno pospeši okrevanje, zmanjša bolečino in izboljša gibljivost.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Obisk zdravnika je priporočljiv, kadar je oteklina prisotna več dni brez izboljšanja, se nenadoma pojavi ali hitro povečuje, je povezana zizrazito bolečino, toploto ali rdečino ter omejuje normalno gibanje ali hojo.
Prav tako je nujen zdravniški pregled, če je oteklina posledica poškodbe, kot je udarec, zvin ali sum na zlom ter če jo spremljajo dodatni simptomi – mravljinčenje, odrevenelost, sprememba barve kože, povišana telesna temperatura ali splošno slabo počutje.
Ob izključitvi resnejših zapletov limfnega ali krvnega sistema, se svetuje konzervativni pristop zdravljenja s specialistično fizioterapijo. Celostno usmerjena fizioterapija daje odlične rezultate pri težavah z otekanjem narta.
V kliniki Medicofit svetujemo, da ob vztrajni ali hitro nastali oteklini narta najprej opravite posvet z zdravnikom ter se odločite za fizioterapevtsko zdravljenje, s katerim boste preprečili resnejše zaplete!
Pri zdravljenju otekline narta se osredotočimo na celosten pristop, ki presega osnovno prvo pomoč. Prva pomoč vključuje počitek, hlajenje, kompresijsko povijanje in dvig uda, da zmanjšamo oteklino in preprečimo zastajanje limfe.
V sklopu fizioterapevtskega zdravljenja, s Sixtus ultrazvočno krioterapijo pospešujemo regeneracijo tkiv in pozitivno vplivamo na zmanjšanje otekline. Obravnave pogosto kombiniramo z manualnimi tehnikami za izboljšanje gibljivosti in poravnave stopala. Znanstvene študije prav tako kažejo odlično učinkovitost limfne drenaže in presoterapije.
Ob izboljšanju klinične slike, v kinezioterapevtski fazi uvedemo napredne terapevtske in kineziološke vaje, kot so vaje proti uporu, korektivne vaje in vaje za izboljšanje senzomotorike. S temi krepimo mišice in dodatno stabiliziramo stopalo. Pri posameznikih z večjimi biomehanskimi odstopanji vključimo tudi nevromišične aktivacijske protokole.
V zaključni fazi oblikujemo individualni program za preprečevanje ponovitve težav, ki vključuje vadbo za vzdržljivost, propriocepcijo in gibljivost. Pomembno vlogo igrajo tudi specifične vaje za ohranjanje funkcionalne moči in gibljivosti, ki jih prilagodimo delovnim ali športnim zahtevam posameznika. Obenem priporočamo ustrezne ergonomske ukrepe, kot tudi primerno obutev.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: Moški, star 29 let, rekreativni nogometaš, je obiskal diagnostično terapijo zaradi dalj časa prisotnega otekanja narta. V zadnjem obdobju je povečal intenzivnost treningov, ki so potekali na umetni travi. Po enem izmed njih je občutil postopno naraščajočo bolečino na dorzalni strani desnega stopala.
Začetno stanje: Pacient je tekom kliničnega pregleda opisoval občutek pritiska v nartu, bolečino ob upogibanju prstov v športni obutvi in prisotnost otekline, ki je bila izrazitejša ob koncu dneva. Ni poročal o travmatski poškodbi. Klinično je bila prisotna zmerna oteklina na sprednjem delu dorzuma stopala, z bolečinsko omejeno gibljivostjo palca na nogi. Klinična slika je nakazovala na tendinitis dolge ekstenzorne mišice palca.
Cilji zdravljenja: Odprava bolečine in otekline, izboljšanje obremenilne kapacitete stopala in korekcija gibalnih vzorcev.
Potek zdravljenja: Prva faza zdravljenja se je osredotočala na zmanjšanje simptomov. V ta namen smo izvajali manualno limfno drenažo, učinke katere smo kombinirali s kineziotapingom. Za zmanjšanje simptomatike smo uporabili krioultrazvočno in lasersko terapijo. Sledile so ciljno usmerjene vaje za stabilizacijo stopala, izboljšanje senzomotorike in odpravo biomehanskih nepravilnosti. Priporočali smo tudi prilagoditev športne obutve.
Končno stanje: Ob zaključku zdravljenja je pacient poročal o znatno izboljšanem stanju. Bolečina in oteklina več nista bila prisotni. Pacient se je lahko brez težav vrnil k redni športni aktivnosti.
Celostna fizioterapevtska obravnava omogoča hitro okrevanje, zmanjšanje ponovitev težav in trajno izboljšanje funkcionalosti.
Kaj lahko za zmanjšanje otekline storite sami?
V domačem okolju lahko za zmanjšanje otekline narta poskrbimo z enostavnimi, a učinkovitimi ukrepi. Priporočamo počitek in dvig stopala nad raven srca, da izboljšamo vračanje krvi in limfe. Uporaba obkladkov pomaga začasno zmanjšati bolečino. Pri tem moramo biti pozorni, da jih ne uporabljamo predolgo (največ 15 minut) in, da jih ne dajemo neposredno na kožo.
Pomembno je tudi, da se izogibamo dolgi stoji ali sedenju brez premikov, saj lahko to poslabša zastajanje tekočin. Ne pozabimo na lažje raztezne vaje in nežno gibanje stopala, ki spodbujajo cirkulacijo in preprečujejo otrdelost. Čeprav so ti ukrepi lahko zelo učinkoviti, je ob vztrajanju otekline vedno priporočljiv obisk strokovnjaka.
Specialist fizioterapevt lahko, na podlagi strokovne ocene vašega stanja, nudi ciljan pristop, prilagojen vašemu stanju in vas varno vodi skozi okrevanje.
Watu, E., Supargiyono, in Haryani. (2020). The Effect of Lymphoedema Exercises and Foot Elevation on the Quality of Life of Patients with Elephantiasis. Journal of Tropical Medicine, 2020(1), 6309630. https://doi.org/10.1155/2020/6309630
